vse more biti tako kot zahtevajo moji starši

Odgovor svetovalke:

Drago dekle,

v družini se vedno dogaja izredna dinamika. Tvoja realnost se lahko povsem razlikuje od realnosti tvojega očeta, njegova pa od tvoje realnosti in realnosti tvoje mame. Kaj želim povedati? Vsi trije ste lahko istočasno v istem dogodku, a ga vsak lahko doživlja drugače. Vsi imamo svoja bremena, stališča, pričakovanja, želje, izkušnje, tudi tvoja starša. In tako lahko vsi povsem drugače razumemo isti dogodek. Prav zato je pomembno, da se veliko pogovarjamo. In zelo dobro bi bilo, če bi spregovorila o svojih dilemah, bolečini s svojimi starši. Seveda, ko boš umirjena. Morda v večernem času, pred spanjem.

Tudi sama sem namreč včasih močno presenečena, ko mi starejši sin pove, kako je doživel določeno situacijo v preteklosti, ko je bil otrok, ki pa sem jo sama razumela povsem drugače. Njegova realnost je bila povsem drugačna kot moja. Seveda je prepovedi doživljal močno tragično, a - z vidika njegove varnosti - še vedno vztrajam, da sem ravnala prav. (In morda bo razumel, ko bo sam postal starš).

Pomembno je, da mami poveš, kako doživljaš vajine skupne nakupe. Smiselno je, da si umirjena in ji ne očitaš, temveč govoriš o svojem počutju, doživljanju. Povej ji, da si želiš, da bi imela možnost, da sama izbereš oblačilo. Povej ji, da si želiš, da bi podprla tvojo izbiro. Predlagam, da pred nakupom skupaj skleneta dogovor. (Recimo: En kos oblačila po tvoji izbiri, drugi kos naj bo vajina skupna izbira, če ti pa ni všeč, pa ga ne kupita.). Povsem mirno povej, da si boš izbrala takšno oblačilo, kot si ga želiš (ali pa ga sicer ne boste kupili). Če imaš svojo žepnino, si kupi oblačilo, kot si ga želiš. Smiselno je, da sta obe zadovoljni.

Verjetno starši, ko se pogovarjate o tvojih sanjah, željah glede avtomobila, hiše z bazenom, izhajajo iz svojih izkušenj, ki jih prinaša realno življenje in te morda želijo obvarovati trpkega razočaranja. A to je tvoje življenje. In tudi ti se moraš naučiti iz lastnih izkušenj, da včasih življenje, kljub vsemu naporu, pač ne gre v želeni smeri. Ali pa pač tudi. Seveda je nujno, da sanjaš. Nujno je, da vlagaš energijo v učenje, da slediš svojim željam, strastem, radostim. Če boš sledila svojim sanjam, je verjetnost, da ti bo uspelo, večja. Seveda pa sanje niso dovolj. Potrebno je veliko napora, truda, dela... Ali pa tudi ne, a to bo tvoja izkušnja. Tvoje življenje. In zanj boš vsekakor odgovorna sama. Odloči se torej in spregovori s starši. Povej, kako se počutiš, povej, kako si želiš živeti. Povej, da želiš imeti več podpore pri odločanju – hkrati pa seveda boš tudi prevzemala odgovornost. Pokaži v vsakodnevnem življenju, da zmoreš. Kakšne so tvoje naloge v gospodinjstvu? Jih opravljaš? Pokaži, kaj znaš in zmoreš. Skuhaj kosilo. Pospravi, obesi perilo, ipd. Bodi aktivno soudeležena pri opravilih. Imaš vpliv tako na svoje razmišljanje in ravnanje!

Poglejva še glede hišnega ljubljenčka... Mislim, da bi moja dva sinova povedala, da sem jaz še bolj grozna mama, kajti tudi njima se ni izpolnila želja glede nakupa kužka. Hišni ljubljenček je namreč žival. Bitje, ki potrebuje stalno nego, pozornost, skrb. Kuža potrebuje veliko časa, pozornosti, gibanja in nege tudi, ko sneži, dežuje, zjutraj pred šolo, pred večerom. Tudi takrat, ko zbolimo, ko se nam nič ne da, ko gremo na taborjenje, morje, v planine, k prijateljici....

Kakšno dinamiko ima vaša družina? Pomisli, koliko časa preživite doma. In če ste veliko odsotni, potem bi bil kuža preveč sam doma. Oziroma bi morali v skrb zanj vključevati še prijatelje, sosede, stare starše, ki bi ga v času vaše odsotnosti peljali na sprehod, ga nahranili, ga pocrkljali. In verjetno sta tvoja starša predvidela vse vaše odsotnosti in tako zaključila, da je želva najboljša izbira. IN tvoja odgovornost sedaj je, da zanjo skrbiš. (Mimogrede: Pri nas smo se naučili, kaj pomeni skrb za kužka tako, da smo čuvali sosedovega psa. In tako so postali naši hišni ljubljenčki paličnjaki. Si opazila, da je napisano v preteklem času?).

Želim ti, da bi se s starši zmogla pogovoriti, da bi bila slišana in tudi aktivna pri uresničevanju svojih želja.

Srečno. 

Polona Kunstelj, univ. dipl. socialna pedagoginja