Vse

Odgovor svetovalke:

Rožica, pozdravljena! 

Hvaležna sem, da si našo spletno stran prepoznala kot prostor, kjer lahko izraziš svoje doživljanje in najdeš podporo.

Če razumem pravilno, se v zadnjih dneh oziroma tednih počutiš izčrpano. Po glavi ti rojijo neprijetne misli, ki vodijo v neprijetna čustva, kar posledično čutiš tudi na telesu kot izrčpanost in napetost, pomanjkanje energije, volje, poleg tega se vse skupaj pozna še na tvojem vedenju, saj se ne zmoreš ali pa enostavno ne želiš pogovarjati z drugimi, se morda celo izogibaš socialnim stikom ali aktivnostim, ki si jih prej sicer rada počela.

Kot sem uspela razbrati iz tvojega zapisa, te trenutno najbolj težijo tvoji odnosi z drugimi, bolj natančno bližnji, prijateljski, globoki odnosi, v katerih bi bila sprejeta točno taka kot si, brez obsojanja, slišana in razumljena. Pri sebi opažaš, da ti teh manjka, odnos s prijateljico, s katero sta si bile sicer zelo blizu, pa se vse bolj spreminja in strah te je, da se bodo pretrgale še zadnje nitke, ki te vežejo nanjo.

Dobra socialna mreža je zagotovo izjemno pomembna za naše duševno pa tudi fizično zdravje in počutje! S tem ko lahko z nekom delimo svoje stiske, doživljanje, počutje, se počutimo slišane, sprejete, ljubljene, neke stvari lažje predelamo in jih tako tudi lažje prenašamo. Biti ljubljen in sprejet sta tudi sicer eni izmed osnovnih potreb, ki morajo biti zadovoljenje, da lahko sploh preživimo. Če okrog sebe nimamo podporne mreže, je prenašanje stisk dosti težje, saj ostanemo sami v svoji glavi, s svojimi mislimi in svojimi čustvi.

Tvoje pripovedovanje mi je dalo misliti predvsem o treh pomembnih vidikih prijateljstva:

1. Prijateljstvo ni statično ampak se skozi čas lahko spreminja – vstopamo v nove odnose, zapuščamo stare, skozi čas se spreminja kvaliteta obstoječih odnosov, ...

2. Odnose gradimo – odnos ne nastane kar sam od sebe, v odnose je potrebno vlagati npr. naš čas in energijo, spremljati stanje in po potrebi uvajati spremembe.

3. Za odnos sta vedno odgovorni obe vključeni osebi! Enostransko prijateljstvo na dolgi rok ne more biti uspešno oziroma zadovoljujoče za oba vključena! 

Če preneseva te vidike na tvojo situacijo, lahko rečeva, da sama opažaš spremembe v vajinem odnosu. Zagotovo je to, da je prijateljica menjala razred, pomembno vplivalo tudi na čas, ki ga preživita skupaj. Sama je spoznala dosti novih ljudi, s katerimi prav tako najbrž gradi neke prijateljske odnose in zaradi katerih več nima toliko časa in energije za vajinega. To je na nek način razumljivo. Nikakor ne moreš pričakovati, da ti dejavniki ne bi vsaj malo vplivali na vajin odnos. Včasih moramo sprejeti kompromise in v dani situaciji izkoristiti, kar nam je na voljo.

Nadalje se najbrž sama spomniš začetkov vajinega prijateljevanja. Zagotovo na začetku vajin odnos ni bil tako trden, kot na vrhuncu vajinega prijateljstva. Odnos sta gradili počasi, si vedno več zaupali, si namenjali čas, energijo, izmenjevali pomembne informacije. Sedaj pa je časa, ki ga preživita skupaj, vedno manj in posledično trpi tudi vajin odnos. Sama praviš, da si ti tista, ki se trenutno trudi za vajin odnos. Vedno si ti tista, ki v šoli stopi do nje, povabila si jo tudi na druženje izven šole, vendar iz tega na koncu ni bilo nič. Zdi se, kot da prijateljica v ta odnos več ne prinaša kaj dosti. V večji meri si ti tista, ki se trudi, daje pobude, kar naju pripelje do 3. točke, da sta za kvaliteten odnos odgovorni obe s prijateljico. Če v ta odnos vlagaš le ti, to zagotovo ne more biti učinkovito, zato ne prenašaj vse odgovornosti nase. Če ona ni pripravljena vlagati v ta odnos, žal, na to ne moreš vplivati. Sama ne poznam vajine situacije, poznam le tvojo plat. Med drugim omenjaš še svojo negotovost v odnosu do prijateljice, četudi ti pove, da te ima rada in četudi s tabo preživlja čas, zato se je na tej točki morda smiselno vprašati, če si do prijateljice morda prestroga?

Verjamem da je to zate težka situacija in da se ti ob tem porajajo številna neprijetna čustva, saj lahko tudi za odnosi na nek način žalujemo, še posebej za odnosi z osebami, ki so nam bile nekoč zelo blizu.

Trenutno si se znašla na točki, kjer se sprašuješ, kaj sploh storiti, med drugim razmišljaš tudi, da bi se od prijateljice morda nekoliko odmaknila. Predstavljam si, da bi bilo to zate zelo težko. Hkrati prijateljice ne želiš obremenjevati s tem, da bi ji izrazila svoje doživljanje. Ne vem ali razumem pravilno, ampak se izven šole sicer ne družita? Omenila si, da si jo enkrat sicer povabila ven, pa se potem to ni izšlo. Si morda razmišljala, da bi poskusila še enkrat? Menim, da je največ, kar lahko narediš trenutno za ta odnos to, da si s prijateljico povsem iskrena. In da, v kolikor ti prijateljica ni pripravljena priti naproti, poskusiš vsaj zase dobiti nek »zaključek« in zaupanje vase, da si storila vse, kar je bilo v tvoji moči. To, da ji iskreno priznaš, kako se ob vsem tem počutiš, ne pomeni, da igraš žrtev, pač pa ji boš s tem le pokazala, da ti je mar. Seveda je pri tem pomembno, da ne obsojaš njenega vedenja, pač pa izraziš le svoje doživljanje, želje, čustva, spomine, ...

Spodbujam te tudi, da morda poskusiš razširiti svojo socialno mrežo in začeti graditi kak nov odnos. Morda celo s tem bivšim sošolcem, ki si ga srečala pred kratkim? Zapisala si, da se ti je ob njem zdelo, da te zares posluša in te sprejema. Slišati je, kot da ti je bilo ob njem zares prijetno in sta si bila zares blizu. Ti si si takrat sicer želela, da bi bilo med vama kaj več, pa do tega ni prišlo. Kljub temu se zdi dober prijatelj. Si pomislila, da bi z njim ponovno vzpostavila stik in morda gradila vsaj prijateljski odnos? Morda poskusiš vzbuditi kako staro prijateljstvo, kontaktirati kako drugo prijateljico, s katero si si bila nekoč blizu? 

Upam, da ti bo odgovor v pomoč pri premagovanju trenutne krize. Vesela bom, če se še kaj oglasiš.

Lepo bodi,

Amadeja Jurič, mag. psihologije