vrtoglavica

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Slabokrvnost je res lahko vzrok tvojih omotic. Prosila bi te sicer, če še nekoliko opišeš, kako ti občutiš vrtoglavico in kdaj se pojavlja. 

Kakšne težave pa imaš ob jemanju železa? Če ti zdravilo ne ustreza, se ga lahko tudi zamenja s katerim drugim. Nizke zaloge železa je potrebno zapolniti - predvsem svetujemo tudi prehrano bogato z železom (rdeče meso, zelena zelenjava,...) ter vitamin C ob tem za boljšo absorpcijo iz prebavil. 

Kako točno občutiš psihične težave razen tresenja? Imaš občutke tesnobe/razdražljivosti/strahu? Kdaj se pojavlja tresenje in kje v telesu se kaže? 

Prosim te še za dodatne odgovore, da ti bom lažje svetovala.

Hvala in lep pozdrav, 

Sanja Vulović, dr. med., specialistka pediatrije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Glede na opisane težave ti toplo priporočam, da se ponovno dogovoriš za pregled pri izbrani zdravnici. Navajaš več različnih težav, o katerih se je težko pogovarjati in svetovati brez predhodnega telesnega pregleda. Na pregled lahko greš tudi sama, brez spremstva staršev, če želiš, da je pogovor z zdravnico bolj zaupen. 

Tvoja telesna teža je glede na izračunan indeks telesne mase prenizka in tudi način prehranjevanja ti očitno povzroča težave v smislu zaprtja, verjetno tudi omotice, ki jo navajaš. 

Tudi za psihične težave obstajajo strokovni delavci, ki ti lahko pomagajo, in h katerim te lahko napoti izbrana zdravnica.

Žal mi je, da imaš občutek, da te zdravnica prvič ni vzela resno, vendar mislim, da je vredno poskusiti ponovno. Seveda lahko tudi sama poskusiš uvesti kakšne spremembe v prehrani, poskrbiš za zadostnen vnos tekočine in na splošno skrbiš za zdrav življenjski slog. Prepričana sem, da so ti lahko v veliko pomoč vsebine na naši spletni strani, če malo pobrskaš skozi članke. 

V upanju, ds sem ti vsaj malo pomagala, te lepo pozdravljam,

Sanja Vulović, dr. med., specialistka pediatrije

Odgovor svetovalke:

Ponovno pozdravljena,

Izbrana zdravnica seveda lahko postavi delovno diagnozo prehranske motnje, če posumi na to. Nato te tudi ustrezno napoti k pedopsihiatru ali kliničnemu psihologu. Vendar jo je seveda najprej treba obiskati in ji razložiti težave. Če ne gre drugače, jo obišči vsaj v spremstvu staršev. 

Glede železa, ki ga lahko dajemo tudi intravensko je tako, da se ga navadno daje, če terapija s tabletami ni učinkovita. Moj predlog bi bil, da ob jemanju tablet železa poskusiš hkrati z jemanjem mehčalcev blata v obliki praška, da se prepreči hujše zaprtje. V vsakem primeru pa glede na opisane težave močno priporočam pregled pri izbrani zdravnici. 

Lep pozdrav,

Sanja Vulović, dr. med., specialistka pediatrije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

kaj pa, če se poskusiš o težavah pogovoriti z zdravnico po telefonu? Morda skupaj najdeta rešitev, kako bi izpeljali pregled.

Sicer če si polnoletna res ne potrebuješ spremstva staršev. Predlagam, da uskladiš pregled s svojim šolskim urnikom in se k zdravnici recimo odpraviš po šoli. 

Lep pozdrav,

Sanja Vulović, dr. med., specialistka pediatrije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

Žal je tudi o bolečinah v trebuhu težko sklepati brez telesnega pregleda. Te želodec boli po določeni hrani? Imaš pekoč občutek za prsnico ali v žrelu? Si opazila kakšne spremembe na blatu? 

Kaj pa starši menijo o tvojih težavah? Si se odkrito pogovorila z njimi o vsem, kar te muči? Koliko pa je tvoja zdravnica oddaljena od tebe? Imaš možnost izbrati kakšnega družinskega zdravnika bližje tvojemu domu? Nekako težko verjamem, da bi se vse težave, ki jih navajaš (bolečine v trebuhu, slabokrvnost, omotica, podhranjenost, psihične težave) zdele zdravnici nekaj normalnega. V prvem vprašanju si omenila, da boš pričela z vozniškim izpitom - kako pa kaj napreduješ? 

Lep pozdrav,

Sanja Vulović, dr. med., specialistka pediatrije

Odgovor svetovalke:

Sanja Vulović, dr. med., specialistka pediatrije

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena. 

Sem ena izmed psihologinj na To sem jaz forumu, in se vključujem, ker sem videla, da omenjaš tudi psihične izzive. Upam, da te ne moti, da tudi jaz podam svoje mnenje. 

Z zdravstvenega vidika sta se z zdravnico dotaknili že veliko tem, mene pa predvsem zanima, ali bi si želela tudi kak pogovor pri psihologu, saj te k njemu lahko napotimo oz. ti svetujemo, kam bi se bilo najboljše obrniti. Omenjaš namreč nerazumevanje s strani osebne zdravnice, staršev, omenjaš občutek zapuščenosti s strani prijateljev, zraven pa si nam zaupala še, da se samopoškoduješ, kar kaže na zelo veliko stisko in nemoč.

Prosila bi te, da nam malo več napišeš o tem, kdaj se je to začelo, in ali si v zvezi s tem že dobila kakšno strokovno pomoč.

Želim ti vse dobro.

Marjetka Gojkošek, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena. 

Zaradi svetovalke, ki je na dopustu, se na tvoje zadnje sporočilo odzivam jaz, prav tako psihologinja na portalu.

Veliko ste že izmenjale s svetovalkama. Tudi sama menim, da imaš 'na krožniku' precej tem, ki te mučijo in bi jih bilo najbolje nagovoriti s (kliničnim) psihologom. Tvoja bolezen, stiska, ki jo doživljaš, ker čutiš, da nimaš svobodne izbire pri šolanju, občutek, da nisi videna in slišana - vse to so teme, ki jih boš v pogovoru s strokovnjakom lahko predelala in verjamem, da bo posledično marsikatera tvoja težava (tiščanje v prsih, tresenje, samopoškodovanje,...) prenehala.

Glede na tvojo kronično bolezensko stanje so starši morda že siti obiskov pri zdravniku. Morda si zatiskajo oči pred stisko svojega otroka, ker jih ta preveč boli in vznemirja. Verjamem pa, da te imajo radi in si želijo, da bi bila ok - in v tej želji mogoče nočejo videti, kaj se dogaja s tabo. Glede na to, da si polnoletna, se tega lahko lotiš na dva načina: 

1. Starše posedeš in jima odkrito poveš, kakšne težave vse imaš (kar bi se mi zdelo najbolje, saj boste tako igrali z odprtimi kartami - to, kako se bodo odzvali, pa ni v tvojih rokah, a z odkritim pogovorom si naredila vse, kar si lahko);

2. Vzameš stvari v svoje roke, si priskrbiš termin pregleda in prevoz do zdravnice in nato vztrajaš tako dolgo, dokler ne dobiš napotnice za psihologa - seveda boš morala biti z zdravnico odkrita in ji povedati za tresenje, samopoškodovanje in vse ostalo. 

Ko se bo začela šola, ti priporočam, da se obrneš tudi na šolsko svetovalno službo, kjer boš verjetno prav tako našla primernega sogovornika. Kot je dejala kolegica svetovalka, pa se lahko povežeš online ali v živo tudi s strokovnjaki na našem portalu. 

Oblik in načinov pomoči je torej kar nekaj. Naredila si prvi korak v boljše življenje, sedaj le vztrajaj in se ne vdaj pred ovirami - te se običajno zdijo velike le, dokler jih ne premagamo. 

Želim ti vse dobro.

Nives Laul, univ. dipl. psihologinja

Odgovor svetovalke:

Ponovno pozdravljena,

Psihologinji sta ti dali nekaj uporabnih nasvetov, kako se lotiti težav, ki te mučijo. Tudi jaz si želim in ti svetujem, da se odločno lotiš iskanja rešitve - tudi če to zahteva od tebe nekaj neprijetnih pogovorov in iskanje možnosti prevoza do ustreznih specialistov. Prepričana sem, da te bo zdravnica vzela resno, če boš z njo odkrita in ji povedala o (vseh) tvojih težavah. 

Napotnico za pogovor s kliničnim psihologom lahko dobiš tudi brez obiska izbrane zdravnice - po telefonskem posvetu ti jo lahko izda v elektronski obliki, ti pa se nato naročiš na obravnavo prav tako preko telefonskega klica/maila. 

Morda je "odraslost" oz. polnoletnost vloga, ki te še nekoliko plaši, vendar predstavlja tudi veliko samostojnosti in svobode pri sprejemanju odločitev o svojem zdravju. Upam, da boš v sebi našla pogum, da se spopadeš z izzivi, ki so pred tabo. Če ti na kakšen način še lahko pomagamo ali odgovorimo na kakšno vprašanje, smo ti na voljo. 

Lep pozdrav,

Sanja Vulović, dr. med., spec. ped.

Sanja Vulović, dr. med., specialistka pediatrije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena.

Kot sem dejala že v zadnjem odgovoru, menim, da je čas, da vzameš stvari v svoje roke. Sedaj si tako rekoč odrasla, kmalu boš študentka. Res je, da si s tem še vedno, vsaj delno, finančno odvisna od staršev. A si hkrati mlada odrasla ženska, ki je v prvi vrsti sama odgovorna za svoje zdravje.

Kako je s svetovalci na fakulteti, kamor odhajaš jeseni, ne vem. A mislim, da imajo študenti posebno ambulanto v kraju študija, na katero se lahko obrnejo in svetujem ti, da se obrneš na zdravnika tam - ne pozna te in lahko te bo usmeril naprej, neobremenjen s tvojimi preteklimi zdravstvenimi težavami.

Vsekakor si poišči strokovno psihološko pomoč (preko svoje zdravnice, študentske ambulante, preko svetovalcev na našem portalu, ...) in se pri tem zavedaj, da si za to odgovorna predvsem sama.

Starša sta te pripeljala do sem, sedaj je čas, da prevzameš 'krmilo'. Čeprav živiš v bolj odročnem kraju, gotovo nisi odrezana od sveta in lahko prideš do pomoči, če se boš tako odločila.

Želim ti veliko uspeha pri študiju in pri iskanju ustrezne pomoči.

Nives Laul, univ. dipl. psihologinja