Vprašanje glede mojega problema?

Pozdravljeni!

Stara sem 19 let in vam pišem, saj želim izvedeti par podatkov.

20.8.2023 na moj 19 rojstni dan sem bila prisiljena v moj prvi nezaščiteni spolni odnos z osebo, ki sem mislila,da je moj prijatelj. 

Sama vem, da je to kaznivo dejanje,saj sem NE izrekla večkrat, ter da tega ne želim, vendar sem na koncu videla da NE ne bo pomagal, zato sem naredila, kar je zahteval, sam ni bil nasilen. To sem tudi čez dva dni prijavila pri Policiji. Podala sem izjavo in nato so me napotili k kriminalistu. Tam sem obnovila zgodbo in podala oblačila za DNK teste. Čez dan pa so vzeli še moj DNK in pregledali brise. Izkazalo se je, da sem se nalezila neke blažje spolne bolezni, katere imena si nisem zapomnila. Zato sedajle jemljem antibiotike Doksivibra. Prav tako sem vzela kontracepcijsko tabletko za enkratno uporabo.

Zelo sem razočarana nad sabo, ker od njega vem samo ime, snapchat, mesto v katerem živi, ter starost, če se mi ni te zlagal. Vmes mi je dal tudi priimek, ki se je izkazal za napačnega. Dobila pa sem tudi njegovo telefonsko številko, katera upam da bo pomagala policiji.

Za podatek sama trpim za anksiozno-depresivno motnjo ter obiskujem socialno delovko ter pedopsihiatrinjo.

Pogovorila sem se tudi z številnimi ljudmi.

Sedaj pa imam nekaj vprašanj za vas:

Je normalno, da po taki situaciji težko spiš, saj se ti v možganih ponavlja dogodek? V skladu z pedopsihiatrinjo sem zvišala Kvelux (zdravilo za spanje) iz 25mg do 50 ali celo 75mg vendar še vedno ne morem spati. Imate kakšne naravne nasvete, da lažje zaspim, saj se mi meša zaradi pomanjaknja spanja in v šoli nisem skoncentrirana.

Je normalno, da se gnusiš sam sebi in se ne moreš gledati golega, ter imaš posledično težave z tuširanjem in si vsak dan govoriš da greš naslednji dan pod tuš in potem mine tako en teden brez tuširanja?

Je normalno, da imam večjo željo po samopoškodovanju ter samomoru? (Pred tem dogodkom se dva meseca in pol nisem samopoškodovala, a sem se ponovno po dogodku)

Koliko časa, bo še trajalo da ga najdejo? (Meša se mi, ker moram ostati v stiku z njim in mi je fizično in psihično slabo zaradi tega)

Kolikšno kazen dobijo taki ljudje? (Slišala sem oziroma imam navado brskati po internetu, da večina sploh ne gre v zapor, kako je pa to kaj pri nas?)

Kaj se zgodi, če se odločiš, da vseeno greš na sodišče? Kakšen je postopek na sodišču? (Doma mi sodišča, ne priporočajo vendar jaz želim, da dobi čimvišjo kazen ter trpi za svoje dejanja tako kot sedaj jaz)

Imam tudi nekakšno zvezo z fantom na daljavo. Povedala sem mu in mu skoraj nič ne pišem več, vendar sem mu razložila, da je to zaradi travme in se zaprem sama vase. Včeraj pa mu je vsega bilo dovolj in je napisal da naj grem naprej, ter da moja situacija ni tako pomembna, medtem ko mene ta situacija ovira pri vsakdanjem življenju.Kaj naj sedaj naredim z njim, saj me je zelo užalil z tem?

Je normalno, da se obsesiram nad tem dogodkom in ure razmišljam in brskam po interentu o spolnem nasilju/zlorabi/posilstvu?

Zakaj so nekateri ljudje nerazumevajoči,nespoštljivi ko sem jim povedala o situaciji. (npr, neki fant mi je rekel da bi mogla reči ne, medtem ko sem se ves čas ponavljala da sem rekla ne, ni bil razumevajoč temveč nesramen)

Je normalno, da se mi je "povečala" tesnoba in depresija zaradi tega dogodka?

Ali to, kar je on naredil šteje pod posilstvo? (Na policiji so mi povedali da gre za neko vrsto posilstva)

Zakaj moram ohranjati stik z napadalcom? (Večkrat sem kriminalistu omenila, da tega ne želim več, vendar on vstraja pri svojem)

Poznate kako brezplačno svetovalnico za pogovor z nekom, ki je specializiran prav za to temo?

Napadalec ne zanika dejanja. Vendar zanika, da me je v to prisilil. Ko sem mu povedela,da sem podlegla le za to, ker me je bilo strah, da me bo ubil je rekel le dej no. Po spolnem odnosu in pred oralnim spolnim odnosom, me je prijelo da bi ga fizično napadla, vendar si nisem upala, kaj bi mi on lahko storil.

Ta vprašanja se mi nonstop porejajo po glavi. Oprostite za tako dolg tekst in lp, blackangel

Pozdravljeni!

Hvala za dolg odgovor, mi to zelo veliko pomeni. 

Vprašali ste me, če me starši podpirajo. Trenutno imam samo še očeta ter njegovo partnerko in starejšo sestro, saj mi je mami umrla pri enajstih letih. Na splošno imam kar težave z očetom, saj je pogosto izvajal psihično nasilje nadme. Tako je izvedel novico od programa PUM-O,ki ga obiskujem in kjer sem prvo opisala kaj se je zgodilo. Oče in njegova partnerka sta v redu ravnala, mojo sestro pa je to kar precej strlo in se je tudi jokala.

Povedala sem tudi svetovalni delovki (osebno mi ni pri srcu) vendar je vseeno bila prijazna do mene, povedala sem še profesorici za animacijo (hodim v četrti letnik srednje medijske šole).

Včeraj zvečer sem se spet skregala doma z očetom, da ne bo nič z mojim napadalcem ter da verjetno ne bo šel v zapor. To me je spravilo v tako veliko stisko, da sem razmišljala spet o samopoškodovanju ter da bi si prerezala žile na rokah. Nič od tega nisem naredila, sem šla spat. V redu sem spala brez večjih motenj in ko sem se zbudila sem bila evforična. Zelo sovražim moja čustvena nihanja in mi grejo res na živce, saj jih imam po tem dogodku več.

Hvala vam tudi za link do spletne strani. Bom poskušala ostati pri življenju; vsaj za druge če ne še zase; drugače pa grem v bolniščnico (kar se ni zgodilo prvič, saj sem pri sedemnajstih letih imela dva poskusa samomora)

Lp, Blackangel in upam da ostaneva v stiku da vsaj malo prebrodim mojo stisko.

Angel, če dovoliš bi podal svoje mnenje k prvemu delu tvojega opisanega dogodka. 

Gre za skrajno negativno izkušnjo, pravilno pa sklepaš, da gre pri opisanem za zaznivo dejanje. Jaz osebno vidim pri tem ne samo eno temveč dve kaznivi dejanji.

Najprej bi rekel, da opisano dejanje predstavlja kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Ker je po opisanem sodeč vendarle šlo za prisilni odnos, je v takšnem primeru zagrožena zaporna kazen od enega leta do desetih let zapora. Višino kazni določi sodišče potem ko pretehta vse dokaze in na podlagi njih ugotovi dejansko stanje. Namerno ne pišem člen KZ, ker sploh ni pomemben, ga bo kasneje že navedlo sodišče. 

Kot si napisala opažaš, da si dobila blažjo obliko spolne bolezni, zaradi katere je potrebno zdravljenje z antibiotiki. V konkretnem primeru ni važno ali je prenešena bolezen blažje ali težje oblike, dejstvo je, da si bila verjetno okužena med tem prisilnim odnosom. Tu pa je že drugo kaznivo dejanje. Namreč, kaznivo dejanje zoper človekovo zdravje. Kaznivo dejanje je tudi v primeru, če je prenešena spolna bolezen posledica malomarnosti. Predlagam, da kriminalista spomniš tudi na to drugo dejanje zaradi prijave, ki jo bodo verjetno vložili zoper povzročitelja.

Vse ostalo, predvsem pa tvoja vprašanja ne morem komentirati ali na njih odgovoriti, ker nisem za to kvalificiran. Sicer pa ti je zelo lepo odgovorila gospa svetovalka. Drži se njenih nasvetov, predvsem tistega, da ostaneš v stiku z njo. Pomagala ti bo, da boš lažje prebolela neljub dogodek.

Dober dan!

Hvala Arči za odgovor Arči.

Na žalost nisem mogla vzdržati moje sile do samopoškodovanja. Tako da sem se vseeno "porezala" po nogi po treh tednih ko se nisem po rokah, vendar bom poskušala biti clean čim dlje.

Ne vem če bo to odobreno vendar vam vseeno želim povedati, da mi je neznansko težko in da še vedno nisem uspela iti pod tuš.

Lp, Angel

Seveda te razumem, po takšni izkušnji prav gotovo ne moreš ostati ravnodušna, opisana izkušnja brez dvoma vsakeka prizadene, enega bolj enega malo manj, bolečina pa ostane in verjetno bo ostala še kar nekaj časa. Pri vseh, ki takšno izkušnjo doživijo, pravim pri vseh, ne samo pri tebi.

Sem pa presenečen nad odzivom tvojega očeta. Kdo pa je on, da ve kaj se bo zgodilo z napadalcem. Po svojem delovnem mestu imam kar nekaj izkušenj  s sodišči pa bi lahko z gotovostjo trdil, da tvoj oče nima prav. Kaj se bo zgodilo s to pokvarjeno osebo, ki si ga imela celo za prijatelja, bo odločilo sodišče. 

Vsekakor poišči brezplačno pravno pomoč (po tem kar si napisala si do te pomoči upravičena, pomeni pa, da ti na sodišču s pomočjo odvetnikov kot prava neuki stranki pomagajo pri uveljavljanu tvojih pravic, brezplačno pravno pomoč izvajajo na sodiščih, v tvojem primeru na najbližjem - krajevno pristojnem Okrožnem sodišču. Ker ne vem kje prebivaš ti ne morem povedati katero je to sodišče). V tem postopku (ne kazenskem) temveč pravdnem uveljavi odškodnino za vse kar se ti je pripetilo, tudi prenešeno bolezen. Ti zneski, ki jih prisodijo sodišča (če jih povzročitelj sam prostovoljno v izvensodnem postopku ne želi plačati) so določeni nekje z sodno prakso (preveč bi bilo potrebno pisati, ti bodo vse povedali na sodišču), niso pa tako visoki v ZDA, kjer lahko znašajo nekaj sto tisoč ali celo milijon dolarjev. vendar to je Amerika.

In kaj ti svetujem, kot laik ti lahko rečem, da z očetom o tej stvari sploh ne bi več govoril, se pogovarjal, saj te očitno ne razume. Res je čudna ta njegova odzivnost.

Glede umivanja, kaj če bi poiskusila s kopanjem na kašnem bazenu, sedaj zaprtem.

Ne vem če je to najboljša ideja, nisem strokovnjak za to področje, svetovalka naj me kar popravi, če nimam prav.

Angel, oglasi se še. Če ti bom lahko pomagal ali svetoval, lahko računaš na mojo pomoč Do takrat pa bodi lepo.

Hvala za odgovor Arči

Hvala za razlogo, bom pa to definitvno še vprašala na sodišču o tem. 

Včeraj se mi je po dobrem tednu uspelo stuširati in umiti zobe in sem zelo ponosna nase. Danes pa si imam plan umiti lase, saj sem si pred okoli dvema tednoma, zaradi navala evforije si jih pobarvala. Zelo mi je čudno, ker pridejo navali evforije kar se je dogajalo že pred posilstvom. Sedaj bo kmalu 2 leti od tega kar se mi to dogaja da imam določeni dni zelo hudo depresijo; razmišljam tudi o samomoru in potem čez par dni sem evforična. Nihče mi ne zna pojasniti kaj to je; niti moja pedopsihiatrinja; jaz le sumim na bipolarno motnjo.

In ja kasneje tko prejšni petek ko me je moj ati peljal k kolegicam da se dobimo je še rekel, da bi bilo dobro da bi bila posiljena še kdaj; da bi me to izučilo saj me to očitno ni? In nisem bila ravno najbolj zadovoljna z odgovorom; me je kar potrlo. O tem sem tudi govorila z mojo sestro in je bila zelo šokirana. Ni mi pa tako čudno, ker je rekel že hujše stvari npr. spodbujal me je da še vedno bruham ko sem imela simptome bulimije in me spodbujal naj si končam življenje.

Strokovno pomoč imam samo pedopsihiatrinjo ki jo imam običajno enkrat mesečno, kar mi je premalo. Potem imam tudi socialno delovko enkrat na dva tedna, kar mi je tudi premalo osebno. Čakam pa trenutno še na psihologa, ki ga bom začela lahko obiskovati decembra.

Včeraj je bil še na tej spletni strani To sem jaz aktiven zvečer psiholog, ki mi je poslal povezavo za brezplačne svetovalnice, ki jih lahko obiskujem. Bom poklicala ter se dogovorila za termin.

Hvala za obrazložitev ter pomoč, Angel

Veš, sem vesel, ko sem prebral kaj si napisala. Pravijo, vse se da, samo malo volje je potrebno. Seveda si lahko ponosna nase. Za začetek si naredila že velik korak. Še enkrat čestitke.

Sicer pa smo vsi, pa res prav vsi, včasih potrti, potem pride dan ko smo malo boljše volje in pride dan, ko bi objeli celi svet. Tako pač funkcioniramo vsi, zato ni nič  narobe s teboj če si včasih dobro razpoložena, potem pa pride dan, ko si razočarana nad vsem in vsakim.

Predvsem nad tvojim očetom. Tu si lahko upravičeno razočarana. Saj ne morem verjeti, ko ti privošči še kakšno posilstvo. To bi te naj izučilo. verjetno bi bilo potrebno tvojega očeta poslali h kašnemu točno določenem strokovnjaku, mogoče bi to njega izučilo. Da te je napeljeval k samomoru. Pa ta osebek, ki bi ga težko imenovali tvoj oče sploh ve, da je napeljevanje k samomoru kaznivo dejanje. Ko ti bo naslednjič govoril ponovno podobno mu reci, da ga boš prijavila.

Angel, kar tako naprej, dobro si začela, poveži se s svetovalci, ki te bodo usmerjali. Danes, v petek verjetno imaš že tudi umite lase. Še enkrat, kat tako naprej, pa sporoči, ko boš potrebovala kakšno pomoč.

Lepo preživi dan, pa oglasi se še.

Dober dan!

Nimam nobene odrasle osebe v družini, kateri bi lahko zaupala stisko. Mami je mrtva, sestra me pa tudi obsoja o dogodku. Drugi družinski člani pa o tem ne vejo.

Prav tako imam že plan kako končati moje življenje ker res ne zdržim več in mi je pretežko. Smo se doma odločili, da grem na pogovor v psihiatrično bolnišnico Begunje, ki je v bližini mene, kjer bom verjetno sprejeta, zaradi samomorilnih misli. 

Saj vem, da sem rekla da se ne bom poskušala ubiti, ampak jaz resno ne zdržim več, hočem čutiti fizično bolečino tar da druge spet skrbi zame. Vsi mislijo, da sem po bolnišnici zelo boljše, vendar nisem boljše, vrsto let se počutim enako, če že ne slabše...hobijev tudi nimam več, samo spim in jem cel dan in poslušam glasbo. To je moj vsakdanjik. Spim tam 16 ur na dan, potem kej pojem pa poslušam musko. 

Danes tudi nisem šla v šolo, ker ne bi zdržalala več in bi se tam samopoškodovala.

Pač nič več me ne žene k življenju. Zjutraj se običajno zbudim evforična in ne vem zakaj se mi to dogaja že leto in pol je odkar so se mi začela velika nihanja, ki niso značilna za depresijo. Potem pa gre počasi vzdušje navzdol. 

Edina stvar, ki me žene k življenju je da dobim ta pravo diagnozo, saj sem jaz 100 posto prepričana da to ni depresija in tesnoba, sem prepričana, da gre za bipolarno motnjo ali pa BPD ali oboje če je to sploh možno.

Vendar imam neumno pedopsihiatrinjo, ki si nikoli ne vzame časa za ponovitev diagnostik, saj sem jih nazadnje imela več kot 2 leti nazaj, ko nisem imela nihanj in evforičnih epizod.

Glede drugih tehnik, sem poskusila že res veliko tehnik, vendar se nobena ni obnesla in nobena mi ne prinese takega zadovoljstva kot mi samopoškodovanje. 

Dva dni nazaj; v sredo sem se tudi zjokala, ker sem tako močno si hotela vzeti življenje, da nisem več vedela kaj. 

Smo se pogovarjali tudi o tem z pedopsihiatrinjo, da bi oče hodil k psihoterapevtu, vendar on meni, da je to potrata časa in brezveze. Pri sedemnajstih so mi iskali tudi stanovanjsko skupnost, ki bi bila šele v Vrhniki, to pa je predaleč od moje šole, ki je v Radovljici. Potem, ko sem dopolnila 18 let, so nehali iskati možne rešitve in se odločili da me bodo pustili trpeti doma dokler ne zberem dovolj denarja, da se odselim od doma.

Na živce si grem sama sebi in spet se jokam ko to pišem. Nočem več obstajat in to je to. Tut briga me za to, če me bo kdo pogrešal. To ni moj problem, to je njihov problem. Včasih sem ljubosumna na druge, ki umirajo jaz pa sem še vedno tukaj po pravici. Drugi mi rečejo da sem čudna, ko povem da je moja edina želja v življenju da me kdo ubije ali pa da se samo sebe ubijem. Če pa imam že kako željo mi jo pa takoj strejo drugi okrog mene npr. webtoon artist ali arhitektinja (ne vem če se tako prav napiše).

Tudi če se s kom pogovorim mi to ne pomaga nič, samo še poslabša situacijo, saj se še bolj krivo počutim. Lahko bi se vsak dan pogovarjala o tem kako se počutim in ne bi bilo boljše, dokler ne bi naredila preklopa na evforično stran in bila več kot v redu naenkrat.

Ne vem več kaj naj pišem, saj sem že čisto izgubila nit kaj sploh hočem govoriti. 

No ja se slišimo naslednjič

Pozdravljeni!

Od 15.9 do 4.10 sem bila hospatilizirana na varovalnem oddelku oziroma zaprtem oddelku po domače. Tam smo imeli omejen telefon ter bili brez računalnika. 

Nekaj sprememb. Preselila sem se v stanovanjsko skupnost Novi Paradoks in sem tukej od včeraj. Moram priznati da sem počutim zelo osamljeno vendar vseeno v redu.

V ponedeljek začnem spet hoditi v šolo, sicer moram nadoknaditi snov, ki sem jo zamudila zaenkrat kar je kar veliko snovi za tri tedne.

To je nekak to en hitr update o mojem zdajšnem stanju.

Sem kar v redu, saj se dopisujem z nekim fantom, ki se mi zdi zelo v redu;upam da se bova tudi kdaj dobila pa da bo okej zmenek.

Toj to, see you next time.

Blackangel

Pozdravljeni!

Dober večer vam prvo želim. Sem začela prejšni teden hoditi v šolo in že odpisala moj prvi letošnji test danes ki mi je dobro šel. Jutri imam kontrolo pri pedopsihiatrinji in se kontrole veselim. Se tudi jaz opravičujem za pozen odgovor in lp Blackangel

kje si bla hospitalizirana, v lj v polju, al za mladostnike oz otroke al kje? prosim ce delis izkusne kako ti je blo, je osebje uredu in al si mela ok cimre al so ble problematicne? bodi se naprej dobro!

kje si bla hospitalizirana, v lj v polju, al za mladostnike oz otroke al kje? prosim ce delis izkusne kako ti je blo, je osebje uredu in al si mela ok cimre al so ble problematicne? bodi se naprej dobro!

Hejlaa, malo pozen odgovor. Hospitalizirana sem bila v PB Begunje, saj sem z Gorejskega konca. Cimre so se mi ves cas menjavle, saj si tam lahko res razlicno dolgo casa. Osebje mi je bilo če spregledam par izjem zelo dobro in razumevajoče.

Pozdravljeni ponovno!

Test sem pisala dobro 3 in sem zadovoljna z rezultat, se pa veselim počitnic, ki se kmalu začnejo. 

Pri pedopsihiatrinji sem opravila zelo dobro;me je skrbelo da mi bo zvišala zdravila vendar mi jih ni. Sva se pa pogovoavrjale veliko o tistem fantu, ki mi je všeč (me je že zavrnil, tako da sem bila malo slabše volje). Mineva pa tudi že 43 dan odkar se nisem samopoškodovala, tako da nekako gre.

lp, Blackangel

Pozdravljeni!

Po skoraj enem mesecu sem se spet spomnila na tole.

Vmes sem nazalost imela tudi hujšo stisko in sem se samopoškodovala ter imela poskus samomora. Na srečo sem še vedno to vendar sem morala na intenzivni oddelek.

Sem kar pod stresom po pravici ker imam veliko ocenjevanj ampak bom nekako zmogla.

Lp, 5thblackangel

Pozdravljeni!

Po skoraj enem mesecu sem se spet spomnila na tole.

Vmes sem nazalost imela tudi hujšo stisko in sem se samopoškodovala ter imela poskus samomora. Na srečo sem še vedno to vendar sem morala na intenzivni oddelek.

Sem kar pod stresom po pravici ker imam veliko ocenjevanj ampak bom nekako zmogla.

Lp, 5thblackangel

Ko vse to berem postanem zelo žalostna, ker vidim kako trpiš. Res ti želim, da dobiš potrebno pomoč in ponovno zaživiš. Si to lahko kar večkrat hospitaliziran v isti bolnišnici v tako kratkem času? In kako ti je bilo spet se vrnit v isto ustanovo, kjer te osebje že pozna? Upam, da ti gre na boljše in ti je v tej stanovanjski skupnosti vsaj malo lažje. Ostani tako močna kot si!

Pozdravljeni!

Za odgovor, ja lahko si večkrat hospitaliziran v krajšem času, če to potrebuješ.

Nekako se držim, vendar še vedno niso našli moškega, ki me je posilil, tako da izgubljam upe da ga bojo sploh kdaj našli.Ampak sej bom nekako. Naslednji teden začnem pri psihologu, katerega se že veselim.

LP, Black angel

Pozdravljeni!

Hvala vam za tako lepo sporočilo in vam želinm tudi lepo leto 2024.

Lp, Black angel