Vprasanje

Odgovor svetovalca:

Zdravo

Zveniš zelo strogo, ko postavljaš pravila, kako odgovoriti na zastavljeno vprašanje. Vendar mi nismo pravi naslov, za dajanje takšnih navodil, ki jih, tako rekoč, skoraj zahtevaš. Mi smo tukaj predvsem zato, da poskušamo vsakomur, ki nas naslovi bodisi z vprašanjem, bodisi izpovedjo o svoji življenjski stiski, pomagati iskati smisel življenja, rešitve, ga usmerjati k pozitivnemu razmišljanju.

Moje osebno, profesionalno in naše skupno prepričanje  in vodilo na tem forumu je, da so različne življenjske stiske, težave ali problemi, pravzaprav ponujene nove priložnosti. Torej priložnosti, ki se nam ponujajo ravno zato, da vzpodbudijo našo ustvarjalnost za iskanje novih poti, novih možnosti, novih idej, novih rešitev.

Čeprav ne želiš slišati tega, da je življenje dragoceno, želim to poudariti. Ne samo tvoje, vsako. Da pa človek včasih obupa nad sabo, da ne vidi izhoda, da izgubi smisel, je človeško. Kako v takšnem trenutku osmisliti svoje življenje, kako najti izhod iz tunela, iz teme v svetlobo? Poti in možnosti je mnogo, so raznolike, vedno zaznamovane z osebno noto, individualne, a tudi nekako povezane. V trenutku osebne stiske je zelo pomembno, koga imamo ob sebi, kako in koliko iskreno se lahko z nekom pogovorimo. Pomembno je najti v sebi svoje notranje vire moči, ki nam pomagajo ponovno osmisliti svoje življenje tudi v na videz brezizhodnih situacijah.

Naj zaključim tole razmišljanje ob tvojem vprašanju z željo, da se še javiš in odkriješ o sebi kaj več.

 

Jožica Barborič, univ. dipl. psihologinja, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

najprej ti želim izreči iskreno opravičilo, ker si predolgo čakala na odgovor. 

Prebrala sem tvoj prvi in drugi zapis ter odgovor svetovalke. 

Moj odgovor bom začela na koncu in se nanaša na tvoj stavek - ne pričakujem, da se vam da vse to brat in odgovarjat, ampak važn je, da probam dat vn iz sebe in to je edini način. Zelo podpiram tvoje razmišljanje v smeri potrebno je poskusit, povedat, poiskati sogovornika s katerim lahko spregovorim o stiski, v kateri sem se znašla. Kot "vstopno" točko ali eno izmed (tega ne vem) si izbrala forum portala To sem jaz. Razumem, da je težko biti samo s stisko, ko je to prekleto težko, in te začne vse dogajanje v odnosu do sebe, drugih tako razjedati, da se misli ustavijo pri samomoru. Drži? Sprašujem te ali se misli o samomoru prelivajo v razmislek tudi o načrtu samomorilnega dejanja, uri, datumu, morda v stiski, ko je res hudo, posegaš tudi po samopoškodbenem vedenju? 

Vabim te v pogovor in v razmislek kaj vse se je zgodilo, se dogaja, da razmišljaš o tem, da te nihče ne mara, da ne čutiš ljubezni na tem svetu, da je tvoje telo grozno, da si preveč suha in preveč visoka. Odgovorov na tvoja vprašanja nimam, kljub temu, pa bom poskušala zapisati svoja razmišljanja, ki ti bodo morda v pomoč. 

Sklepam, da si srednješolka, vpeta v razredno skupnost, šolo, vrstniške odnose, v domače okolje - v odnose s starši, ob tem pa ves čas v odnos s sabo. Skozi povratne informacije tebi pomembnih vrstnikov in odraslih, bolj natančno pa skozi učne dosežke, kakovost in količino prijateljskih odnosov, morebitnega partnerja, partnerice ali zaljubljenosti, odnosov s starši in zmožnostjo predstaviti svoja stališča, želje, interese, na način da si slišana in videna, preverjaš svojo lastno vrednost in občutek, da si vredna. Zapisala si, da si preveč suha in visoka, svojega telesa ne sprejemaš. Trenutno si v obdobju hitrih telesnih, osebnostnih sprememb, ki so povezane tudi s hormonskimi spremembami. Povsem razumljivo je in človeško, da ti telo ni všeč. Razmisliva pa kaj pa vendarle je lahko na tvojem telesu tisto kar je sprejemljivo, ti je dovolj ok - so to lasje, oči, morda nasmeh, stopala .... Usmerjam te v to, da razmišljava kaj je sprejemljivo in kaj te kljub vsemu ne moti tako zelo. Zapisala si, da te nihče ne mara itd. Je temu res tako? Lahko morda razmisliš ali je vendarle komu mar zate? Od domačih, sošolcev, prijateljev? Ob tem te sprašujem ali je od teh, ki jim je mar in jim morda lahko zaupaš tudi vir pomoči, opore? Morda tudi med učitelji, šolska svetovalna služba? 

Bližamo se zaključku šolskega leta. Kako si z učenjem? Kakšne, če, pritiske čutiš ob tem? Potrebuješ tu podporo? 

Morda je tu na mestu razmislek, po moji oceni zelo smiseln, kaj pa rada počneš, kaj te sprošča, kdaj se dobro počutiš? Se veseliš poletja? Prostih dni?

Vabim te, da si dovoliš spregovoriti o svojih težavah v varnem okolju šole, s svetovalno delavko, razrednikom, oz. odraslim, ki ga razumeš kot oporo. Bi to šlo? 

Ob vsem tem pa te vabim, da poskušaš razumet sebe, svoje spremembe kot del razvojnega obdobja, ki je naporno. Pred vas namreč ob vsem tem tudi odrasli postavljamo nešteto zahtev in ob tem pozabljamo, zelo hitro se nam to zgodi, da bi razumeli kaj vse se vam dogaja in skozi kakšne procese na pot odraslosti stopate. 

Dogovoriva se, da se še oglasiš in razmisliš o oblikah pomoči, ki so podporne. Ob naštetih, ki so v šolskem ali domačem okolju, pa so tu še TOM telefon, POSVET, in druge oblike pomoči na povezavi: Poišči pomoč | #to sem jaz.

Ta teden bo na voljo tudi chat svetovalnica, in sicer v sredo, 21.5.2025. V terminu od 19.00 do 20.00 bo v svetovalnici psihologinja Lea. 

Do najinega naslednjega pogovora, srečanja na forumu ostajava zavezani življenju in razmisleku o pomoči, korakih do tja. Morda ti lahko pri tem pomagajo tudi tehnike namenjene razbremenitvi - Samopodoba, čustva in psihične stiske | #to sem jaz.

Lepo te pozdravljam. Čakam na tvoj odgovor, 

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

v času, ko si čakala na odgovor, se je oglasila mladostnica enako stara kot ti in starejši mladostnik, mlajši odrasli. Oba sta bila v odgovoru zelo podporna in te usmerila v razumevanje sebe, sprejemanje sebe, ne glede na druge, in k pomoči. 

Žal mi je, da si s svetovalno delavko imela izkušnjo, da te je izdala. Sicer ne vem, kaj se je dogajalo v vajinem odnosu in kako je potekalo vajino sodelovanje. Morda, vsaj upam, da ti je povedala, da v kolikor je ogroženo tvoje življenje, v primeru izražane samomorilne težnje in ob samopoškodbenem vedenju, je njena naloga in odgovornost, da o tem obvesti starše, z namenom, da dobiš ustrezno pomoč in podporo. Zgodi se, da takšna informacija zamaje - na začetku - odnose v družini - veliko je vprašanj, tudi morda obtoževanja, a potem je potrebno zbrati moči in se usmeriti v pomoč. Je pa težko, razumem. 

Zapisala si, da se ne moreš obrniti na prijatelje, ne na starše. Je morda še kdo, ki bi ti lahko predstavljal podporo pri pomoči v živo. Morda kaj treniraš, je tu kdo od sorodnikov, takšen, ki bi mu lahko zaupala? Morda vendarle kakšen prijatelj, ki bi stopil s teboj do odraslega, ki ti lahko pomaga? Morda do zdravnika, do učitelja? Razmisli. 

Zapisala si, da si prenehala s samopoškodbenim vedenjem. Verjamem, da ni bilo lahko, ampak si dokazuješ, da zmoreš. Dokazuješ, da imaš notranjo moč, da zmoreš. Prenehala pa si jesti do te mere, da bi bila sita in ob tem upaš, da boš "padla" skupaj, z namenom, da boš dobila pozornost. Zakaj bi morala škodovati sebi, da boš opažena? Pravico imaš, da te slišimo, da te vidimo, da imaš prostor, kjer bo vse to mogoče. Dovoli si, zaslužiš si to. Se strinjaš? Ob tem pa tudi prostor, kjer se boste s starši slišali, si povedali svoje stiske, in skupaj naredili korak na poti k boljšim odnosom. 

Misli te usmerjajo k samomoru. Se ustaviš v mislih, razmišljaš konkretno kako bi končala svoje življenje in kdaj? Kako pogosto o tem razmišljaš? 

Vabim te, da mi še nekoliko bolj orišeš kako je sedaj pri vas doma, kje se vseeno dobro, sprejeto počutiš, s kom se rada družiš, kako preživljaš prosti čas, kako vidiš svojo prihodnost. Pred tabo je zaključek šolskega leta, se ga veseliš, se veseliš svojih uspehov, še enega letnika, ki si ga uspela končati. 

Pozornost zase si vzemi, tako da si dovoli pogovor, velja? Pokliči na TOM telefon, POSVET, razmisli in izkoristi pomoč v živo. Še enkrat ti pripenjam oblike pomoči - Poišči pomoč | #to sem jaz.

Čakam na tvoj odgovor. Do takrat pa sva na strani življenja.

Velik objem,

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja