vedno več stresa, vedno manj časa za sebe imam

Odgovor svetovalke:

Draga pridna punca,

zelo sem vesela, da si našo svetovalnico prepoznala kot prostor, kjer lahko iskreno podeliš svojo stisko, ki jo doživljaš. Najprej ti dolgujem iskreno opravičilo, da si tako dolgo čakala na moj odgovor. Vprašanje sem, med številnimi elektronskimi sporočili, žal spregledala, za kar se ti iz dna srca opravičujem. Upam, da ti bo, čeprav z zamudo, moj odgovor prišel prav ali ti zgolj ponudil izhodišče za razmislek o tem, kaj želiš in kako boš nadalje hodila po svoji življenjski poti. Več kot to ti pravzaprav težko ponudim, ker je odločitev na koncu vedno samo naša lastna, lahko pa ti kot "starejša in morda malce modrejša" (čeprav jih ne štejem niti 30 in se nimam rada za staro :)) podam kak nasvet ali s teboj delim svoje razmišljanje. 

To, kako si se poimenovala, pove tudi vse o tvojem načinu delovanja - si pravo pridno dekle. Šola se ni še niti dobro začela, za tabo je šele mesec dni pouka, ti pa si že na polno zakorakala v delo, učenje, prostih nimaš niti vikendov, kaj šele dni med tednom. Vse poskušaš narediti tako, kot je prav, ali, če sem neposredna, tako, kot se od pridnega mladega odraslega pričakuje - veliko se učiš, skrbiš za svoje zdravje po vseh načelih, ki jih na NIJZ priporočamo, razmišljaš o svoji prihodnosti in študiju. Vse to je izredno pohvalno. Ko berem tvoje sporočilo, vem, da si vzorno, delovno, prijetno, PRIDNO dekle. Takšno, ki ga družba rada pohvali, ki ga soseda gleda z občudovanjem, ki pobere nagrade, na koncu doštudira za zgleden poklic, je uspešen. A kot že sedaj opažaš tudi sama - za kakšno ceno? 

Leto se je šele dodobra začelo, ti pa si utrujena, pod stresom, zadnjič se ti je celo zgodilo, da si dobila občutek, da si slabotna in boš izgubila zavest (rada bi, da se pomiriš, zelo verjetno je ne boš kar tako izgubila, si pa utrujena, pod stresom - morda je šlo, glede na to, kako opisuješ, celo za akutno doživljanje hudega strahu, panike - panični napad, kot ga strokovno poimenujemo). Skratka, če poveva po domače, telo ti na vse načine sporoča, da to, kar delaš, na dolgi rok zanj NI OKEJ. Da je utrujeno, da potrebuje tudi POČITEK. Besedo, ki jo naša delovna družba rada obsoja (če počivaš si len, kako boš potem kaj dosegel ... ), a ki je NUJNO POTREBNA za naše delovanje. Počitek je delo, najboljše delo pravzaprav, ki si ga lahko nameniš. In kar je še bolj pomembno - počivati se ne da na zalogo. Ravno pred kratkim sem poslušala odlično predavanje o stresu, kjer je predavateljica podala primerjavo, ki se mi je vsidrala v spomin. Vprašala nas je (in tako jaz sedaj vprašam tebe): "Kako pogosto si umivaš zobe in kdaj? Si jih umiješ vsak dan dvakrat po minuto, ali si jih umivaš enkrat tedensko, v nedeljo, 45 min, in meniš, da bo to zadostovalo za celoten teden?" Enako je s počitkom - počivati se ne da na zalogo! Zato je moj odgovor na tvoje vprašanje preprost (a vem, veliko težji za "izvedbo" v praksi) - privošči si počitek, vsak dan, sproti, po malo, ne na zalogo. Dovoli telesu, da ti sporoči, kaj potrebuje, poslušaj ga. Vem, da se ti bo to sedaj, ko bereš, zdelo skoraj nemogoče - a verjemi, še kako je pomembno. Nič ti ne bo pomagalo, da si pridna, delovna, uspešna, če boš pretiravala, se utrudila še preden boš končala srednjo šolo ali fakulteto. Pot je še dolga in če boš sedaj porabila vso energijo, zanos, se izžela, izmučila, bo pot v prihodnosti še kako zahtevna in težje boš dosegla vse zastavljeno. 

Vem, drago pridno dekle, da je vse navedeno veliko lažje napisati kot uresničiti. Vem tudi zato, ker sem tudi sama (bila) pridno dekle s peticami, zahtevnim študijem medicine, ki je kdaj doživljalo podobno, kot opisuješ ti - s tabo delim to osebno informacijo, ker bi rada, da veš, da je to normalno, pogosto in da s teboj ni nič narobe. A ker sem to pot že prehodila in "starejši" radi uporabimo tisti stavek "če bi bil/a še enkrat mlad/a", se čutim dolžno napisati, da bi, če bi bila spet mlada, kdaj odšla na kako druženje s prijatelji več, na sprehod z družino ali domačo živaljo, pogledala še kakšno serijo - in, verjemi, prav tako bi uspela kljub temu uspešno končati šolo in študij. 

Spreminjati stvari za nazaj se ne da, tudi spremeniti načina razmišljanja preko noči ne - to je trdno delo, a je mogoče in predvsem vredno. Lepo je, da si pridno dekle, a dovoli si kdaj biti tudi manj pridna - pozabavaj se, pojdi s prijateljico na sok ali vročo čokolado, z družino na sprehod, preberi knjigo (ne za šolo!), privošči si ODDIH, POČITEK. Naspi se za vikend, vzemi si kakšen dan, ko ne storiš za šolo nič. Pridna in vredna boš tudi ali predvsem takrat, ko boš poskrbela tudi zase! Če se telo izmuči, če zboliš, je vso delo in pridnost zamanj! Verjamem, da boš uspela doseči svoje cilje tudi (ali predvsem), če boš kdaj manj pridna in bolj sočutna do sebe in svojega počutja. 

Vedno sem tu, na drugi strani zaslona, če bi želela o tem še pokramljati, če te še kaj zanima ali potrebuješ še kak nasvet, vodilo, predlog ... Vedno se lahko, če bi želela, pogovoriš tudi s kom osebno, ne preko ekrana, in prosiš za pomoč, če čutiš, da bi jo potrebovala. 

Verjamem, da ti bo uspelo, in držim pesti zate - pa ne zgolj, da dosežeš vse, kar si v življenju želiš, temveč da znaš ob tem poskrbeti tudi zase, da se boš v svoji koži dobro počutila. 

Pošiljam ti topel objem in ti želim prijeten deževni popoldan - izkoristi ga za počitek. Obljubiš? ;)

Tara Ledinek, dr.med., specializantka javnega zdravja