ubupana

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena!

Pišeš torej, da si obupana in da ne vidiš izhoda - predvsem zaradi težav s starši. Praviš, da se veliko prepirate zaradi tvojega obnašanja in zaradi slabih ocen. Zaradi vsega tega si pomislila tudi na samomor. Slišim tvojo stisko, zato sem vesel, da si nam pisala.

Ko prebiram tvoj zapis se mi zdi, kot da pišeš, da se ti zdi da je težava glede prepiranja samo v tebi - da nimaš spoštovanja do družine, da ne pospravljaš, da je krivo tvoje obnašanje. Zanima me torej, če veš oziroma meniš, da to drži, ali da so starši tisti, ki te tega obtožujejo? Gre za pomemebn vidik, ki ga moram razumeti, da te lažje usmerim in ti skušam pomagati.

Če je bil odziv staršev na tvojo situacijo v šoli takšen kakršen praviš, potem menim, da je bil pretiran. Namesto odvzema telefona bi bila boljša omejitev - enako velja tudi glede športa. Starši so naredili tisto, kar menijo da je v tem trenutko dobro zate; se pravi, da vseh kazni niso uvedli zato, ker niso prijazni ali pa da te ne marajo, temveč obratno - zelo jim je mar zate in ti želijo najboljše. Včasih se seveda zgodi, da pri tem melo pretiravajo in s prehudimi ukrepi ne dosežejo želenih učinkov. 

Če imaš zaenkrat omejen dostop do treninga, ki ti pomaga pri obvladovanju jeze, bi ti svetoval, da energijo preusmeriš v kakšno drugo aktivnost - športne aktivnosti lahko izvajaš doma ali v naravi. Skušaj se pogovoriti s starši, če bi ti lahko dovolili kaj takega. Pogovor lahko usmeriš tudi na ostale kazni - skušaj se dogovoriti kaj vse moraš doseči, da malo popustijo. Mogoče ko dobiš prvo boljšo oceno, ko pospraviš sobo/stanovanje...

Hudo mi je ko berem, da si se v preteklosti že spopadala z rezanjem, sedaj pa razmišljaš se o koraku dalje - samomoru. Tovrstne misli so resne, zato bi ti res priporočal, da si poiščeš pomoč oz. se obrneš na nekoga, ki mu lahko zaupaš. Če meniš, da starši niso pravi naslov za to, ti je na voljo tudi svetovalni delavec na šoli. Za anonimni pogovor pa obstaja nekaj zelo dobrih virov pomoči, ki so brezplačni. Prvi je TOM Telefon (116 111), kamor lahko pokličeš v stiski vsak dan med 12.00 in 20.00. Če ti je ljubši klepet, pa imaš na voljo tudi pogovor v živo preko chata s psihologom kar tukaj, na #To sem jaz. Klikni tukaj, da preveriš razpoložljivost. 

Želim ti vse dobro in upam, da boš uspešno prebrodila težave, s katerimi se soočaš. Zapomni pa si, da pri tem nisi sama - tukaj na #To sem jaz smo ti vedno na voljo, zato nam kar piši, če nas boš potrebovala.

Patrik Senica, mag. psihologije