Vprašanje:
To Prijateljstvo me uničuje
Tema: Čustva, Komunikacija, Odnosi s prijatelji in vrstniki, Samomor
-
Zl
Zlomljena
Zlomljena
Objavljeno: 23 feb. 2026 10:52
No ja...jas imam veliko težav že sama s sabo, hudo depresijo in anksijoznost ter veliko željo po samomoru... in zdaj še to.vse mi gre narobe T_T
No ja ta "prijateljica"(To traja že 3 leta)hudo manipulira z mano, pobira zasluge od mene ,ter se prilizuje učiteljem. Da povem celo zgodbo(kolikor bo pač šlo ker mi je to res težko)
V življenju nikoli nisem imela prave prijateljice ali prijatelja. Imela sem 3 "prijateljice". Prva me je tepla, druga me je imela za sužnja im manipulirali z mano....ta ta tretja zdaj pa vse kopira od mene ,manipulira z mano, me izkorišča,izkorišča to da imam depresijo in da imam probleme ker ne morem reč ne nikomur in se preveč podreja drugim(zdJ psihologi raziskujejo če imama osebnostno razvojno motno).
To se dogaja že od 7 razreda ampak si neupam nikomur povedat ker me je strah da mi ne bodo verjeli ,saj ona na šoli velja(zdaj sma 9 razred,sošolke)za izjemno pridno in nadarjeno učenko. Vsi mislijo da je najino prijateljstvo popolno nevejo pa kaj se skriva odzadaj. Okoli 8 decembra sem (s njo)šla do svetovalne delavke ker mi mami ni verjela da imam te probleme(ne z njo ampak depresijo)in je svetovalna delavka mislila da me je ona rešila in me pripeljala do nje čeprav sem morala jo dobesedno na kolenih prositi če bi lahko šla do nje ker jas si ne upam pristopiti do človeka in je rekla ne. Ko pa je enkrat šla svetovalna delavka m8mo naju pa jo je vprašala ker je videla priložnost da bo dobila vse zasluge ker se zelo rada prilizuje učiteljem.(s svetovalno o delavko sem se tudi o njej pogovarjala ampak ona je še vedno prepričana da me je ona rešila)pred 4 tedni me v ponedeljek in torek ni bilo v lo ker me je močno trebuh bolel in je celi Li rekla da sem se ubila. Ni rekla da sem poskusila ampak da sem se. To je rekla tudi svetovalni delavki in se delala zaskrbljeno prijateljico.ko sem potem v sredo prišla v šolo so me vsi spraševali asi se ubila? A si še živa? In mi je bilo zelo težko ker se je zadnja dva tedna moje stanje zelo slabšalo potem pa še to in sem se res zelo želela ubiti.(še bolj kot ponavadi)zato sem v petek ostala doma, (v petek mi je tudi napisala da ne bo več moja prijateljica(verjetno ker je moja mami pisala na solo ka se dogaja) ,v pinedeljek(26.1.2026) pa sem bila naročena pri psihologinji s katero sem se tudi o njej pogovorila in ji prvi povedala kaj dela z mano. Psihologinja je rekla da je ona hkrati bila tisti steber ki me je držal pokonci(da nisem bila sama saj me razred zelo izloča)in me hkrati od znotraj uničevala. Zaradi nje sem bila čisto zlomljena čeprav je nisem 8mela rada in sem želela da se to konca je grozno bolele ko me je zapustila.(in to že 6.) Psihologinja je rekla da sem zelo kritična in me hospitalizirana v Mariboru. Tam sem bila tri tedne hospitalizirana. Izvedela sem tudi da nimam več Psihologinja ker je bila samo na kroženje in se vrača nazaj. Vse se mi je podrlo res vse.ko sem prišla nazaj v šolo(ta teden ponedeljek 16.2) še je prvj dan že zdravo name kao da sem jo izdala(verjetno kerje mami napisala kaj se dogaja in da se me neprimerno dotika)in se drla name da se ji gnusim jas pa sem se samo zlomila in odšla domol namesto na naslednjo uro(to mi ni podobno ker imam rada šolo in je nikoli nebi spricala)potem pa se je tako ponosno smejala ker ima spet moč nad mano in ji je uspelo da me je zlomila. Spet. Potem pa sem rekla :sej bom povedala kaka si svetovalni delavki. Ona pa samo(smeje) a misliš da ti bo verjela?! Saj se lahko samo Bogo naredim pa bo ve ok. In se smejala ponosno nase. Ko sem prišla domol sem se tako jokala sa sem se skoraj zadavil od joka . Zdaj ne cutim ničesar vec.do nobenega.spooh nemorwm čutiti. Tako čutno je. Ob njen pa čutim fizično bolečino v prsih in to hudo bolečino in včasih mi gre na jok. Po počitnicah se bom spet pogovarjala s svetovalno delavko o njej ampak nevem kaj na j ji rečem da mi bo verjela. In ker se je ona itak jokala pri njen(delala še je)mi svetovalna delavka govori da je grozno prizadeta in v stiski naj pustim češ počitnice da se pomiri in razmisli. Problem je ker zna res dobro igrati. Res nevem kaj naj. Prosim pomagajte mi. Zdaj si res želim samo umreti in depresija se hujša. Nevem kako naj zdržim. Strah me je.
Hvala za katerikoli odgovor.
-
Zl
Zlomljena
Zlomljena
Objavljeno: 23 feb. 2026 13:00
Pozabila sem še svetovalna delavka je res super in se da z njo vse pogovarjat....samo pač problem. Je ker misli da je ona zako dobra oseba in ker naseda njenemu igranju. ????????
Hvala če bo kdo odgovoril!!
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Anadeja Bajzek
Objavljeno: 23 feb. 2026 17:21
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena
iz zapisa čutim tvojo bolečino, razočaranje in izčrpanost. Kot kaže se ta situacija vleče že lep čas in te izjemno obremenjuje. Spopadanje z depresijo je že samo po sebi težko in žal mi je, da nimaš opore, ki bi jo potrebovala.
Vedenje, ki ga opisuješ pri sošolki kaže na resno psihično nasilje: manipuliranje, širjenje govoric, poniževanje, izkoriščanje tvoje ranljivosti, obračanje zgodbe v svojo korist. S tem, da te v tvoji bolečini želi še dodatno prizadeti kaže, da ni prava prijateljica. Razumem, da ti je morda na začetku res pomagala pristopiti do svetovalne delavke in povedati, da se spopadaš z depresijo, vendar zgolj zaradi tega nisi dolžna ostati v odnosu z njo. Kar je trenutno najpomembneje je, da se poskušaš od nje čim bolj oddaljiti. Če te nagovori, ji reči, da ti ni do pogovora in se umakni. Skušaj si predstavljati, da je med njo in tabo zid in skozenj ne morejo besede, ki jih izreče, ne glede na to, kako grozeče so. Ti veš, kaj je res in ne potrebuješ, da se njej dokažeš. S svojimi grožnjami te verjetno želi le prestrašiti in iz tebe izvleči reakcijo. Skušaj ostati čim bolj mirna. Razmisli tudi, če je v razredu še kdo, s katerim bi se lahko pogovarjala in se obrnila nanj. Tudi, če je ta sošolka zelo popularna, sem prepričana, da je še kdo v razredu, ki je opazil, kaj se dogaja in morda te lahko podpre.
Vesela sem, da je mama pisala na šolo in skušala ukrepati. Čeprav na začetku ni razumela resnosti situacije, jo sedaj več kot očitno zelo skrbi in te želi zaščititi. Zato se le obrni nanjo, ko ti je hudo. Včasih je dovolj, da je vsaj ena oseba na naši strani, čeprav se zdi, da nam drugi ne verjamejo.
Kar se tiče pogovora s svetovalno delavko, mi je resnično žal, da imaš občutek, da ji ne moreš zaupati. Kaže, da nima vseh informacij o vajinem odnosu, zato si je o tem dekletu izdelala predstavo, ki ni resnična. Svetujem ti, da ji čim bolj konkretno opišeš dogodke - kaj je bilo rečeno, kdaj in kdo je bil zraven. Ne skušaj olepšati situacije, če si tudi sama rekla kaj, kar obžaluješ, povej tudi to. Nato povej kako se ob vsej tej situaciji počutiš in priznaj odkrito, da imaš občutek, da ti nihče ne verjame. Povej, da nočeš nič slabega tvoji sošolki, da samo želiš, da te pusti na miru, ker je njeno obnašanje enostavno preveč zate. V kolikor ti ne verjame ona, razmisli, ali bi povedala še komu. Včasih učitelji, ki več časa preživijo z razredom, prej opazijo določena dogajanja. Pomisli, če je kdo od njih, kateremu bi se lahko zaupala in računala na njihovo podporo.
Čeprav morda trenutno ne čutiš, da premoreš veliko moči in si utrujena od celotne situacije, je vse, kar si do zdaj prenesla, pokazatelj, da v resnici premoreš ogromno moči. Vem, da je vse to zate ogromno breme. Vendar je prav, da se še naprej neustrašno spoprijemaš s situacijo in ne obupaš. Verjetno se ne bo vse rešilo v enem dnevu. Tudi spopadanje z depresijo traja nekaj časa. Ampak prepričana sem, da bo to težko obdobje minilo. Nasloni se na tiste ljudi, ki te podpirajo in ki ti verjamejo. Tukaj sem tudi jaz, ko ti bo hudo ali boš imela občutek, da ni izhoda.
Držim pesti za pogovor s svetovalno delavko in za tvoje okrevanje.
Vse dobro ti želim,
Anadeja Bajzek, dipl. psihologinja (un)
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Zl
Zlomljena
Zlomljena
Objavljeno: 24 feb. 2026 11:30
Iskreno se vam zahvaljujem za odgovor ,imam pa samo še dve vprašanji oziroma 3.
1. Zakaj ob njen čutim fizično bolečino v prsih?
2.zakaj ne morem oziroma ne čutom ničesar več(razen tiste bolečine). Strah me je sploh niti do mami ne čutim dobesedno nič. Samo nič. Je to normalno?!?!
3. Kaj če mi svetovalna delavka ne bo verjela?
Hvala za hiter odgovor ki ste mi ga dali.
Zlomljena
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Anadeja Bajzek
Objavljeno: 24 feb. 2026 16:12
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
ta bolečina in stiskanje v prsih, ki jo čutiš ob njej, je povezana s čustveno stisko, ki jo doživljaš. Kadar doživljamo intenzivna čustva se ta pogosto izrazijo na našem telesu: lahko nam hitreje bije srce, lahko se potimo, lahko se tresemo, nas stiska v prsih. V trenutkih, ko to občutiš, si lahko pomagaš z globokim dihanjem, ki pomaga pri zmanjševanju anksioznih občutkov. Tukaj prilagam tudi link do posnetka, kako pravilno izvesti to tehniko dihanja:https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/zvocni-posnetek-trebusno-dihanje/
Predlagam, da poskušaš to nekajkrat izvesti doma. Pomagala ti bo tudi recimo pred spanjem ali kadarkoli boš začutila napetost, stiskanje v prsih ali pa tudi samo zato, da umiriš misli. Nekaj takih vdihov in izdihov poskusi narediti vsakič, ko se boš v šoli spopadala s temi občutki. S tem boš telesu sporočila: vse je ok.
Druga stvar, ki jo opisuješ je odsotnost čustev. Naj te pomirim, da to ni nič kaj zelo neobičajnega v tvoji situaciji. To ne pomeni, da si za vedno izgubila zmožnost karkoli čutiti ali da mame več nimaš rada. Gre za odziv na stres in čustveno obremenitev, ki jo doživljaš. Temu pravimo čustvena otopelost in se pojavi, kadar se dlje časa spopadamo s čustveno zahtevnimi situacijami, ki nas zelo izčrpajo. Takrat imamo lahko občutek, da so se naša čustva začasno "izklopila", ampak to je zato, ker se želimo zaščiti pred bolečino.
Zaupaj, da boš sčasoma pridobila nazaj tisto svojo "jaz", ki je bila vesela, ki je doživljala ljubezen ali veselje. Zavedaj se, da je to stanje začasno.
Kar se tiče svetovalne delavke, ti res ne morem zagotoviti, da ti bo verjela. Upam, da bo vsaj ukrepala v smeri, da se bo pogovorila s tvojo sošolko in zagotovila, da se bo sošolka umaknila in ti dala prostor, ki ga rabiš. Želim si, da bi dobila podporo, ki si jo želiš, ampak v kolikor svetovalna delavka ne bo potrdila tvoje zgodbe, še vedno ostaja dejstvo, da ti sama veš, kaj je resnica. In tega ti ne more nihče vzeti. Najpomembneje je, da tvoj dan mine brez groženj in strahu, da se lahko v šoli posvetiš pouku ter svojemu okrevanju. Če se bo slabo stanje nadaljevalo in ti ne bo nihče verjel, poišči spet pomoč pri mami, ki bo lahko s šolo iskala druge rešitve (možnost je tudi, da greš v drug oddelek, če meniš, da bi se s paralelko bolje razumela in bi imela tako s sošolko, ki ti povzroča težave, manj stika). O teh rešitvah je sicer smiselno razmišljati kasneje, ko ni več drugih možnosti, dobro pa je vedeti, da obstajajo in da je skoraj vsaka težava rešljiva, četudi ne zmeraj na idealen način.
Navijam zate, da se situacija dobro razreši in da se kmalu spet počutiš razigrano in z voljo do vseh tistih stvari, ki so te včasih osrečevale. Konec koncev, če se ne motim, boš kmalu tudi zaključila osnovno šolo, kar pomeni, da boš imela priložnost začeti znova. Osnovna šola ne traja večno in težave, ki jih imaš zdaj, ne določajo tvoje celotne prihodnosti. Pred tabo so nova okolja, novi ljudje in možnost, da najdeš prijatelje, ki te bodo sprejemali takšno kot si in ki te bodo podpirali, ti verjeli in ti želeli le najboljše.
Vse dobro,
Anadeja Bajzek, dipl. psihologinja (un)
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.