Tezave z ocetom

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena Fly,

sprašuješ, kako očetov odnos do hčere vpliva na njo in njen odnos do fantov kasneje, če prav razumem. Na vprašanje težko direktno in enoznačno odgovorim, ker je vsaka situacija lahko zelo različna. 

Res je, da primarni odnosi, ki jih oblikujemo v družini, vplivajo potem na naše nadaljnje odnose z drugimi, torej tudi s prijatelji, znanci, sosedi in s partnerji, ki jih imamo kasneje v življenju. Oče je lahko nekakšen zgled za naprej, torej če vidimo, da nas ne sprejema, si lahko nehote vtisnemo v misli, da nas tudi drugi ne bodo sprejeli in je posledično težje navezati stik s fanti na primer. Ampak to je samo ena možna pot - kot sem zapisala, je težko odgovoriti enoznačno, saj smo si tudi kot osebe zelo različni. Ena punca lahko takšnemu odnosu z očetom ne pripiše veliko pomena - morda ima na drugi strani zelo podporno mamo, teto, strica ali stare starše oziroma druge sorodnike ali prijatelje, ki jo podpirajo dovolj, da se razvije v samostojno samozavestno osebo.

Po drugi strani lahko ta punca zelo ponotranji to nesprejemanje in ga preslika še naprej na druge odnose, ki jih ima, ter se s temi ljudmi počuti morda manjvredno, skrbi jo, da ni dovolj, ... Je pa res težko odgovoriti tako na splošno.

Na tej točki želim povabiti tebe, če mi lahko zaupaš kaj več - vtis sem dobila, da je to tema, ki je zate pomembna, tudi osebna. Če mi poveš kaj več o svoji situaciji, ti lahko lažje pomagam in te podprem v tem.

Tu sem zate,

Patricija Knez, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena spet, Fly,

vesela sem, da si se odzvala. Kakor razumem, te odnos z očetom res bremeni, strah te je, kako bo to vplivalo tudi na tvoje prihodnje odnose, na primer s fantom, sama pa se zato počutiš zelo nesamozavestno. Verjamem, da ti je z vsem tem težko, morda ne veš, kako to spremeniti ali celo pomisliš, da ni pomoči.

Želim ti najprej povedati, da se ti občutki nesamozavesti lahko izboljšajo in ne bo vedno ostalo tako. Bi ti pa zdaj želela zastaviti nekaj vprašanj za razmislek. Praviš, da te oče zmerja, se krega nad tabo, medtem ko tvojo sestro obožuje. Mi lahko poveš, kdaj si to začela opažati, opišeš kakšno tako situacijo? Kaj ti je oče rekel, kaj se je dogajalo? Je bila sestra poleg? Je sestra reagirala na to dogajanje?

Kako si se ti ob tem počutila? Kaj si takrat pomislila o sebi? So bile tvoje misli in občutki bolj usmerjeni na sebe (npr. "Nisem v redu, nisem dovolj dobra.") ali na očeta (npr. "Zakaj je takšen?", "Ni pošten do mene, krivico mi dela.")? 

Si mu o svojem počutju glede njega že uspela kdaj povedati? Si se morda kdaj pogovorila z njim? Če si se, kakšna je bila njegova reakcija? Če se še nisi, misliš da bi mu zmogla to povedati, morda vsaj del za začetek? Pomembno je, da smo z drugimi, kjer nas odnos spravlja v stisko, iskreni glede tega in to naslovimo. Na tak način damo drugi osebi vedeti, da nam ni vseeno in si želimo, da se nekaj spremeni. Morda druga oseba, v tem primeru tvoj oče, sploh ne opazi, da je do tebe toliko strožji oziroma da ti daje občutek, da te ne sprejema. Misliš, da bi zmogla začeti pogovor z njim o svojem počutju?

Kaj pa s sestro, si kdaj govorila o tem počutju, o razliki, ki jo zaznavaš, da jo oče dela med vama? Kakšen je tvoj odnos z njo, bi ji lahko zaupala kaj o tem? Želim te namreč spodbuditi, da s svojimi občutki ne ostaneš sama. Veliko lažje je, če imamo osebo, ki ji lahko svoje občutke zaupamo in dobimo podporo. Imaš ob sebi takšno osebo? Prijateljico, mamo, teto, svetovalno delavko na šoli? Ko ostaneš sama s težkimi občutki, se lahko hitro ujameš v krog negativnih misli o sebi in se te še jačajo dalje - ob tem je res pomembno, da imaš ob sebi nekoga, ki mu zaupaš in ti pomaga te misli preusmeriti, pogledati z druge plati. To je lahko prvi korak k boljšemu počutju - kot si rekla, nočeš, da bi te nesamozavest še bolj spremenila.

Kaj pa glede razmerja s fantom, ga že imaš in v odnosu z njim prav tako opažaš nesamozavest, nezaupanje? Ali je to bolj skrb, ki jo imaš za naprej? Kako pa ti vidiš sebe? Se sprejemaš, se imaš rada, si stroga do sebe, misliš, da bi morala storiti več?

Vem, da je veliko vprašanj naekrat, a bi res rada bolje razumela tvojo situacijo, hkrati lahko vprašanja tudi tebi osvetlijo perspektivo, ki je morda še nisi opazila. Tukaj ni napačnih odgovorov, zato bodi res iskrena s seboj. Vedi, da si vredna ljubezni in naklonjenosti, vredna pomoči, podpore in predvsem vredna, da tudi sama sebe sprejemaš in se imaš rada.

Pričakujem tvoj odziv, do takrat pa en velik objem.

Patricija Knez, mag. psihologije