Vprašanje:
Težave v srednji šoli in popravni izpit
Tema: Čustva, Odnosi s prijatelji in vrstniki, Odnosi v družini, Učenje
-
11
119c
119c
Objavljeno: 12 jun. 2024 16:15
Hodim v prvi letnik gimnazije. V osnovni šoli sem bila odlična. Z razredom smo se odlično razumeli in smo bili med sabo vsi prijatelji, še vedno se tudi družimo. Zelo jih imam rada in težko spoznavam nove ljudi, zato je bila zame že ideja o srednji šoli grozna, poleg tega nevem kaj si želim v življenju početi, zato nisem vedela, kam se vpisati. Zaradi vsega tega je bilo že odločanje za sš obupno obdobje zame, nenehno sem jokala, starši in vsi okoli mene pa so govorili, da bom prijatelje pozabila in dobila boljše. Ampak z njimi smo šli skozi nekaj res težkih stvari (anoreksija, nasilje, ločitve...) in se podpirali skozi vse to. Takih ljudi se ne da preprosto nadomestiti, a nas nihče ni razumel. Vpisu sem se izogibala, kolikor dolgo se je dalo, na koncu pa sem se samo vpisala v najbližjo gimnazijo. Bila sem obupana, zdelo se mi je, da je moje življenje uničeno, na koncu pa nisem čutila ničesar več. Septembra sem šla v šolo in edino, o čemer sem lahko razmišljala, so moji prijatelji in kako drugačna je ta šola. Mislila sem da v šoli ne bom imela težav in bom pač samo hodila tja, s prijatelji pa se bomo družili ob vikendih. Poskušala sem navezati stike v novi šoli, vendar je dinamika razreda popolnoma drugačna. Vsi so v skupinicah po dva ali tri, jaz pa ne sodim v nobeno. Se tudi veliko prepirajo in delajo dramo, s čimer se mi prej ni bilo treba ukvarjati. Za povrh sem začela dobivati negativne ocene, predvsem pri matematiki in italijanščini in sem se komaj izognila popravnemu izpitu. Fizika je še ena moja šibka točka, vendar sem mislila, da bom v redu, ker so bile moje ocene v prvi konferenci 2 in 4, torej povprečno 3, zato se nisem preveč obremenjevala, ko sem pisala naslednji test 1. Tukaj sem naredila bedasto napako in staršem nisem povedala za to oceno, ker sem mislila, da naslednji test pišem 2 in bo. Ta test sem pisala 1 in šla popravljati. Danes smo dobili nazaj in ni mi uspelo popraviti. Učitelj mi je rekel, da imam popravca, ker imam drugo konferenco 1, kljub temu da imam prvo konferenco 3. Ravno mi je uspelo popraviti matematiko in italijanščino in starši so bili veseli in so mislili da gremo lahko na morje. Bila sem prepričana da popravca ne bom imela zaradi ocen iz prve konference. Še vedno sem malo v šoku in nimam pojma kako naj povem staršem, še posebej ker sem jim lagala oziroma jim nisem povedala za oceno, ampak sem bila res prepričana da mi jo bo uspelo popraviti, pa mi ni. Bili bodo zelo jezni ker sem jim uničila poletje. Že prej smo se pogovarjali o kaznih če dobim popravca in me je strah da celo poletje ne vidim prijateljev. Najslabše je da sta oba moja starša imela popravce in ponavljala, zato bi lahko bila bolj razumevajoča. Vem da nočeta da ponovim njune napake, ampak zase vedno najdeta izgovore, name pa kričita da sem lena in jim bom vsem uničila načrte. Kako naj jim povem? Šole ne bi zamenjala, ker je blizu in se mi ni treba voziti z avtobusom in ker se bojim da bo drugod še slabše, saj so v tem razredu vsaj prijazni do mene oziroma nisem tarča nobenega nasilja, čeprav niso ravno moji prijatelji. Nihče me ne sovraži, a me nihče nima rad kot prvo izbiro.
Se opravičujem za ta dolg spis, upam, da imate kakšen nasvet. Hvala.
-
Uredništvo
Maruša Bertoncelj
Objavljeno: 13 jun. 2024 09:53
Odgovor svetovalke:
Dobrodošla!
Ah, te življenjske prelomnice ... Kot nam lahko na eni strani prinesejo nove zanimive priložnosti, na drugi strani lahko čez noč odnesejo veliko tistega, čemur se nismo pripravljeni odpovedati. Včasih odnesejo tudi vse, kar imamo.
Zelo hudo ti je za prejšnjim obdobjem. Ker to, kar preživljaš, je težko. Vsa tvoja žalost je povsem na mestu. Izgubila si zate pomembne vezi, svoje ustaljeno mesto v svetu, potisnjena si bila pred obvezno izbiro in sedaj se od tebe še pričakuje, da boš za to hvaležna ter takoj enako uspešna v vseh pogledih kot prej.
Ljudje na tovrstne spremembe in izgube - in kot razberem, zate prehod v srednjo šolo predstavlja predvsem izgubo - reagiramo različno. Tebe je pač vse skupaj zares zelo prizadelo in vso pravico imaš najprej v miru odžalovati. Na žalost ni možnosti, da bi se vrnila nazaj.
Zato pa je toliko bolj pomembno, da od svojih občutkov ne bežiš. Tudi ti ni treba takoj na silo vzpostaviti nove različice starega sveta. Stvari terjajo svoj čas - včasih manj, včasih več - in nobeno hitenje ter naprezanje tega ne moreta spremeneniti.Prijateljstva se včasih res stkejo kot da čez noč, včasih pa potrebujejo leta. Do 4. letnika se ti bo zgodilo še veliko novih situacij. Morda šele naslednje šolsko leto "odkriješ" v svojem ali sosednjem razredu osebo, ki je do danes nisi opazila in s katero se bosta kar naenkrat totalno zaštekali.
Morda nove prijateljske klape ne boš našla v šoli, ampak izven nje. Imaš kakšen hobi? Morda kakšen interes, ki ga še nisi začela razvijati, pa te mika?
Razmisli tudi, da bi o vsem skupaj spregovorila s starši. Jaz sem recimo velika pristašica tega, da se mladi v stiski čim več obračate najprej na starše. Pogosto jih namreč podcenjujete, koliko so sposobni razumeti in slišati - in to zlasti starši, za katere mislite, da ne štekajo ničesar. ;) Je pa treba pristopiti do njih tako, da ne bodo že v prvi minuti dobili občutka, da jih napadate ali da se jih bojite. Vsak starš je bil enkrat 16 in tudi pri svojih dejanskih letih še vedno doživlja podobne dileme kot v mladosti. Nekateri jih danes že rešujejo bolje in znajo biti dobri mentorji svojim najstnikom, nekateri pa se skupaj z vami še vedno učijo, kako bolje reagirati na neprijetne novice ali situacije.
Kot si omenila, sta se tudi tvoja starša v svoji mladosti soočala z izzivom nizkih ocen. Če ju skozi pogovor spomniš na negativne občutke, ki té nizke ocene običajno spremljajo, bosta gotovo lažje stopila tudi v stik s tvojimi občutji. Ni treba, da se jima opravičuješ ali da moleduješ. Odločno prevzemi odgovornost in jima zagotovi, da boš šolo prej ali slej obvladala, ker si zrela in odgovorna 16-letnica in ker veš, da je to tvoja dolžnost. Da pa jima boš hvaležna za moralno podporo, ker ti res ni lahko. Povej, kako zelo pogrešaš osnovno šolo, stare sošolce in življenje do gimnazije.
Pomislila sem tudi na možnost, da se povežeš s kakšno novo sošolko ali sošolcem, ki predmete, ki tebi ne grejo najbolje, obvladajo. Prosi za pomoč pri učenju ali skupno delanje domačih nalog. Vsi ljudje imamo praviloma radi to, da se nekdo obrne na nas. In to je zate lahko odlična priložnost, da klofneš dve muhi na en mah - utrdiš tako nove vrstniške vezi kot svoje znanje učne snovi.
Gimnazija je težka srednja šola in veliko bivših odličnjakov šele na gimnaziji ugotovi, da šolski uspeh terja več kot zgolj inteligenco in pridnost. Morda imate na šoli kakšno študijsko skupino ali dodatne ure? In če ne, morda ti predlagaš, da bi se začeli dobivati? Prepričana sem, da nisi edina, ki bo imela kakega popravca.
Še bolj "glasno" pa ti predlagam kakšno aktivnost, ki predstavlja umik od šolskega dela. Včasih je to bolje kot več učenja.Vem, da tvoji generaciji ni lahko, saj ste že od prvega letnika dalje obremenjeni s točkami za fakulteto. Po drugi strani ti nikakor ni treba še vedeti, kaj bi v življenju počela, saj mnogi tudi v času študija šele odkrivajo, katero področje jih res veseli. Poleg tega se tako karierne poti in trg dela zelo hitro spreminjajo in to, kar smo pred sabo imeli v generacijah s tvojimi starši, je povsem nekaj drugega kot to, kar se obeta vam.
Ne nalagaj si več, kot lahko nosiš. S tem mislim tako na pričakovanja okolice kot zahteve, ki si jih nalagaš sebi. Prav je, da se trudiš in da imaš svoje standarde, ni pa treba, da se v trudu izmučiš in zaradi tega zamudiš priložnosti, ki ti lahko že danes polepšajo vsaj kak trenutek.
In lahko se zaneseš na to, da bo tudi to neprijetno obdobje minilo. Zmoreš skozi to, zaupaj vase!
Sem s tabo - če boš potrebovala še kakšno spodbudno besedo z moje strani, kar piši. ;)
Topel pozdravMaruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.