Težave v družini

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljen, Mark.

Hvala, da si se obrnil na nas in nam zaupal svojo stisko. Res mi je žal, da doma doživljaš takšne izzive, da se počutiš nerazumljen in pogosto osamljen v vsem, kar se ti dogaja.

Če sem prav razumela, se tvoja starša ne razumeta, se veliko prepirata, prelagata krivdo nate in te ne podpirata na način, kot bi si želel in potreboval. Od tebe želita, da si vzoren mladostnik, medtem ko ti sama ne dajeta ustreznega zgleda. Si se kdaj morda poskusil z njima odkrito pogovoriti o tem, kako ju doživljaš in kako težko ti je, ko te po krivici obtožujeta, se ti zlažeta, ti vzameta denar in sta neprijazna do tebe? A se ti zdi, da bi to zmogel oz. a bi te bila starša pripravljena poslušati in slišati? Občutek imam namreč, da se bo vse to, kar opisuješ, brez odkritega pogovora težko spremenilo, saj deluje, kot da sta starša precej drugačna od tebe, ne vidita tvojih stisk in živita svoji življenji na način, kjer ni veliko prostora za podporo in razumevanje svojega otroka. A imaš morda še kakšnega brata ali sestro? Če ja, ali se njej/njemu podobno dogaja?

Omenjaš tudi nasilje med njima, ali si bil tudi ti kdaj priča oz. žrtev takšnega vedenja? A imaš koga od odraslih, ki mu lahko zaupaš in se pogovoriš o tem? Razumem te namreč, da ne moreš tako živeti, saj si res pogosto nerazumljen in sam, brez da bi dobil podporo, ki jo nujno potrebuješ, še posebej pri teh letih.

Toplo ti svetujem, da se pogovoriš s kakšnim psihologom, če bi bil pripravljen. Menim namreč, da bi bilo dobro, da ti v tem procesu soočanja z družinskimi težavami, nekdo stoji ob strani in ti pomaga premagovati stisko. Če si sam, potem moraš sam nositi to breme, če se nekomu zaupaš, pa lahko poskušaš skupaj s strokovnjakom najti načine, kako se odzvati v trenutni situaciji, kako se postaviti zase, uspešno pogovoriti s starši ali umakniti na način, ki te ne bo prizadel. Gre za proces, ne za enkratni nasvet, kjer bi lahko z eno rešitvijo rešil celoten problem. Žal gre za kompleksno zadevo, nekaj, kar se ti verjetno dogaja že dlje časa in te težave, ki jih navajaš, si poskušal dolgo časa sam premagovati, zdaj pa so postale prevelike in ne veš več, kako naprej. Zelo sem vesela, da si tako pogumen, da si poiskal pomoč, menim namreč, da več ljudi vidi več rešitev in lahko s tabo deli stisko, ne pa da jo nosiš popolnoma sam.

Če bi se bil pripravljen pogovoriti s psihologom, so na voljo naslednje možnosti:

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov - obstajajo na več lokacijah po Sloveniji, klikni na spodnji link, da vidiš, če je katera blizu tebe, potem pa jih lahko pokličeš in se naročiš. Za to ne rabiš napotnice: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/otroci-in-mladostniki/

Svetovalnice Centra za psihološko svetovanje Posvet - jih je več po Sloveniji, so brezplačne, tudi tukaj ne rabiš napotnice, poglej pa na njihovi spletni strani, katera ti je najbližje: za mladostnike tvoje starosti so na voljo v Ljubljani, Celju in na obali: www.posvet.org

Telefonsko svetovanje – lahko pokličeš na TOM telefon v primeru stiske oz. samomorilnih misli, čustev (116 111, vsak dan od 12. do 20. ure). Potem je še tu Klic v duševni stiski (01 520 99 00, vsako noč med 19. in 7.  uro zjutraj) in zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (116 123, 24 ur na dan)

Na naši spletni strani lahko najdeš še kakšen dodaten vir pomoči: https://www.tosemjaz.net/poisci-pomoc/

Menim, da bi bilo najbolje, da se doma najprej odkrito pogovorite, če to ni možno, pa da se zaupaš kakšni odrasli osebi oz. nekomu, ki ti lahko vsaj malo olajša to breme. Lahko tudi šolski svetovalni družbi ali kakšnemu drugemu družinskemu članu, ki mu zaupaš. Če nimaš nobene od navedenih možnosti, pa te toplo spodbujam, da razmisliš o zgornjih virih pomoči in da najdeš strokovno pomoč za kompleksno zadevo, in podporo, da boš lažje premagoval vse skupaj.

Zelo bom vesela, če se nam še javiš, napišeš kaj več o svoji situaciji, in o tem, ali si pripravljen poiskati strokovno pomoč.

Želim ti vse dobro, pa upam, da v napisanem najdeš kaj uporabnega zase.

Srečno!

Marjetka Gojkošek, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljen.

Hvala, da si se ponovno javil in mi pomagal, da še malo bolj razumem tvojo stisko.

Res deluje, da si zelo sam v tej situaciji in da si se poskusil že večkrat pogovoriti, a te nista slišala. Res mi je žal, da to doživljaš in da si tako pogosto nerazumljen.

Toplo svetujem razmislek o tem, da bi obiskal psihologa (ali kakšnega za začetek samo poklical preko podpornih linij), da bi se lahko o tem z nekom pogovarjal in iskal načine, kako se odzvati v takšnih težavah ter dobil podporo v situaciji, kjer je nimaš (doma).

Kaj meniš o tem in kako se počutiš ob tem predlogu? Bi se ti zdelo v redu narediti ta korak? Če bi to zmogel, bi lahko imel redna srečanja in tako konstantno ob sebi nekoga, ki bi ti pomagal in te usmerjal, ko bi ti bilo najtežje. Prosim, razmisli o tem.

Želim ti vse dobro iin te vabim, da se še javiš, če tako začutiš.

Srečno!

Marjetka Gojkošek, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen, Mark. 

Me veseli, da si se tako odločil. Le pogumno naprej :)

Vse dobro, pa srečno! 

Marjetka Gojkošek, mag. psihologije