Težave s stresom

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

za začetek naj povem, da ni tvoja težava nič manj pomembna od težav ostalih. Če te nekaj bremeni, je to zate pomembno, zato je prav, da si zastavila svoje vprašanje.

Glede na zapisano prepoznavam, da ti šola povzroča veliko skrbi in to se posledično kaže tudi na tvojem telesu. Če doživljamo kronični stres, se večkrat to izraža na fizični ravni. Temu pravimo psihosomatski simptomi. Z njimi ti telo sporoča, da ne zmore več in da bo treba nekatere stvari spremeniti - seveda lahko vodi tudi do izgorelosti, kot je omenila tvoja mama.

Bistveno je, da se naučiš poslušati te signale, saj ljudje nismo roboti in nismo ustvarjeni, da večino dneva sedimo ali se učimo. Najlažje lahko to pričneš vaditi s primarnimi impulzi - če si utrujena, pojdi počivat; če si nemirna, pojdi na sprehod v naravo; če te boli glava, ne uporabljaj tehnologije. Ne bodi stroga do sebe in poskusi malo zmanjšati pričakovanja, ki jih imaš. Poskusi se tudi pogovoriti s staršema in jima iskreno povej kako se počutiš. 

Pomembno je tudi, da se naučiš učinkovitih tehnik spoprijemanja s stresom. Stres je neizogiben del naših življenj, ampak z različnimi vajami ga lahko zmanjšamo. Dokazane stvari, ki delujejo so: tehnike sproščanja (npr. meditacija); gibanje (npr. joga, chi qong, vadba z utežmi, hitra hoja,...); preživljanje časa v naravni; uravnotežena in zdrava prehrana in prostočasne aktivnosti v katerih uživaš (npr. druženje s prijatelji; risanje; plesanje). Z rednim vključevanjem teh stvari v svoje življenje, se kmalu pokažejo rezultati. Nič pa ne gre iz danes na jutri. 

Uspeh v šoli je pomemben, ampak nič ni bolj pomembno od tega kako si ti. Postavi svoje počutje na svoje mesto in bodi potrpežjiva ter prijazna do sebe. 

Vso srečo ti želim.

Taja Širca, dipl. biopsihologinja

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen!

Stres je odziv telesa in posameznika na določen stresor oziroma stresni dogodek, izzive ter situacije, ki presegajo naše zmožnosti (npr. smrt bližnjega, izguba odnosa, vremenske situacije ali v prometu, zahteve v šoli ali na delovnem mestu ipd.). Stres ni samo negativen, saj nas pozitiven (eustres) aktivira k delovanju. Negativen (distres) je takrat, ko je dogodkov, situacij enostavno preveč in jih ne moremo obvladovati, ker nimamo dovolj strategij spoprijemanja.

Obvladovanje stresa pomeni ugotoviti razmerje med posameznikovimi zaznanimi zahtevam in njegovimi sposobnostmi, doseči ravnovesje v življenju v vseh teh ravneh (obveznosti, prosti čas, skrb zase). Dobro je, da smo pozorni na to, kar se dogaja v telesu oziroma z nami (npr. poimenujemo določen telesni občutek ali čustvo ali misel ter si povemo, da smo to opazili). Nato je dobro, da temu namenimo mesto v svojem življenju in to sprejmemo, občutimo ter pustimo. Lahko si pomagamo tudi s tehnikami dihanja. Dobro si je postaviti realne cilje in ne previsokih, zaradi katerih bi bili lahko samo razočarani. Zavedati se je treba tudi svojih meja in če česa ne zmoremo, prositi druge za pomoč. Prav tako je zaželena redna telesna aktivnost in zdrava prehrana ter izogibanje kajenju, alkoholu (to na kratki rok lahko ublaži stres, na dolgi pa samo škoduje). Situacijo, ki predstavlja stres, lahko razdelimo v manjše dele in jih izvajamo postopoma. Potrebno je sproti reševati težave in ne čakati, da se le-te naberejo. Vsekakor pa je potrebno paziti na dovolj spanja, ukvarjanje s sproščujočimi hobiji ter izvajanje tehnik sproščanja (tehnike dihanja, postopno mišično sproščanje).

Lepo te pozdravljam,

Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pri obvladovanju stresa ni točnega odgovora, ampak je odvisno od vsakega posameznika, od njegovih kapacitet, prioritet, ter kot sem že napisala, ugotoviti razmerje med posameznikovimi zaznanimi zahtevami in njegovimi sposobnostmi, doseči ravnovesje v življenju v vseh teh ravneh (obveznosti, prosti čas, skrb zase). Ko človek ugotovi, kaj mu povzroča največ stresa, kako lahko to izboljša in si pomaga olajšati situacije, se nauči tudi boljše obvladovati stres. Ostalo pa sem napisala v zadnjem odgovoru.

Lepo te pozdravljam, 

Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije