Težave s hrano

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

Glede na tvoj zapis razumem, da si se znašla v stresni situaciji, zato ti najprej želim napisati, da sem vesela, da si se odločila poslati svoje vprašanje v svetovalnico. S tem si že naredila prvi zelo pomemben korak, da ti bo bolje, saj si se odločila poiskati pomoč. 

Napisala si, da imaš zadnje čase precej neurejeno prehrano, da ješ malo, ker si želela shujšati. Vsem ljudem se nam včasih zgodi, da imamo moteno prehranjevanje. Včasih zato ker nimamo časa pojesti zajtrka, včasih zato, ker poskusimo kakšno dieto ali, ker želimo malo popraviti ravnovesje, če smo prejšnji dan pojedli preveč. 

Če pa se to moteno ali neurejeno prehranjevanje nadaljuje skozi daljše časovno obdobje in, če ga spremljajo še drugi simptomi, lahko moteno prehranjevanje deluje, kot predstopnja za nastanek motnjam hranjenja (npr. anoreksija, bulimija…). 

Motnje hranjenja so čustvene motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane. Predstavljajo zunanji izraz globoke duševne in čustvene stiske ter ne-sprejemanja sebe. Oseba, ki trpi zaradi motenj hranjenja, izraža svoje čustvene težave s spremenjenim odnosom do hrane, prehranjevanja in lastnega telesa. 

Prav zato je pomembno, da razvijemo boljše navade in bolj zdrav odnos do hrane preden se stanje poslabša. 

V svojem zapisu omeniš kar nekaj vedenj in misli, ki spominjajo na simptome, ki ji pogosto vidimo tudi pri osebah z motnjami hranjenja (prenajedanje in krivda, konstantne misli na hrano, premajhen vnos hrane…). To sicer ne pomeni, da imaš motnjo hranjenja, je pa pomemben opozorilni znak, da je čas da poiščeš pomoč. 

Prvi korak si že naredila, saj si poiskala prve odgovore in ker imaš močno motivacijo, da bi se izboljšala in našla boljši odnos do hrane. Na tem mestu ti želim zagotoviti, da je to popolnoma mogoče in izvedljivo. 

Najprej ti želim napisati nekaj nasvetov o tem kako poiskati pomoč, potem pa še nekaj nasvetov, ki jih lahko že takoj sama začneš uporabljati za to, da ti bo lažje. 

Pogovori se z odraslo osebo, ki ji zaupaš.

Vem, da je tale korak mogoče najtežji, saj nam je včasih težko v živo govoriti o svojih problemih in mislih. Vendar se mi zdi res ključno in pomembno, da se o svojih težavah pogovoriš z odraslo osebo, ki ji lahko zaupaš. To je lahko šolski psiholog ali svetovalni delavec, najljubša profesorica, ali tvoji starši. Prepričana sem, da ti bodo z veseljem pomagali, te usmerili in ti svetovali. Predvsem pa ti bo lažje, če se s temi problemi ne boš soočala povsem sama. 

Če ti je o tem težko govoriti, lahko izbrani osebi pokažeš tudi svoj zapis v svetovalnici. 

Zelo bi ti priporočila pogovor s šolskim psihologom, ki je običajno usposobljen za reševanje tudi takih problemov, kot je tvoj in te bo lahko strokovno usmeril. Če ti je težko sami iti do psihologa, prosi, da gre s teboj do tja prijateljica ali sošolka. Naj počaka s tabo, da ti bo lažje. Jaz pa bom zelo vesela tudi tvojega odgovora v komentar, ko boš opravila ta prvi pogovor :) 

Osebi, ki se ji boš zaupala lahko pokažeš tudi tale seznam centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, da bo tvoja pot še malo lažja. 

Poglej malo širše.

Vem, da si ta trenutek zelo osredotočena na hrano, na to koliko poješ in kako se zaradi tega počutiš. Svetujem ti, da posusiš na hrano pogledati malo širše. Telo, zato da lahko deluje rabi energijo. Se strinjaš?  Pomisli na vse stvari, ki jih tvoje telo dela zate: hodi, teče, pleše, se uči v šoli, se igra z domačimi živlami… Hrano potrebuješ za energijo, da lahko delaš vse stvari, predvsem pa tiste, ki jih delaš rada. 

Vem, da ti je ta trenutek to mogoče težko, vendar poskusi vso hrano videti, kot pozitiven vir energije, ki ti omogoča, da dobro deluješ in da delaš vse stvari, ki te osrečujejo. 

Na ta način lahko malo širše pogledaš tudi tvoj zapis o prenajedanju. Glede na to, da si zadnje čase jedla manj, se lahko vprašaš, če si se dejansko prenajedla? Če bi videla svojo najboljšo prijateljico pojesti tako porcijo hrane, bi zanjo rekla, da se je prenajedla? Ali pa bi to porcijo pri njej videla kot normalno? 

Zapišeš tudi, da želiš biti s hrano neobremenjena tako, kot tvoje prijateljice. Mogoče se o tem lahko pogovoriš s prijateljicami, ki jim zaupaš. Lahko jih vprašaš, če se jim lahko zaupaš ali jim poveš, ko ti bo težko, da te podprejo.

Zamoti se

V tvoji glavi je trenutno najbolj glasen tisti glas, ki se trenutno ves čas osredotoča na hrano. Je kot en velik kričeča tečna teta (tista angleška Karen), ki ves čas želi pozornost. Ti pa tej kričeči teti ves čas daješ pozornost. Poskusi temu glasu aktivno reči ne… dejansko si lahko v glavi redstavljaš, da rečeš “Slišim, da si tukaj in da ves čas kričiš o hrani, ampak jaz bom zdaj pozornost usmerila na nekaj drugega.” Potem poskusi dejansko najti stvari, ki te zamotijo, ki jih delaš rada. 

Ko pa ti tvoj želodec reče, da je dejansko lačen pa se fokusiraj na hrano. Lažje ti bo tudi, če ješ skupaj z družino, takrat, ko jedo oni, saj ti bo tako lažje ohranjati zdrav urnik hranjenja. Seveda je tu ponovno pomembno, da se o svojih težavah ogovoriš z ljudmi, ki jim zaupaš, saj te bodo tako lahko podpirali na vsakodnevni bazi. 

Napaka je del napredka

Ko se prenaješ ali, ko se ti zgodi, da spet ne ješ dovolj se poskusi spomniti, da je to normalen del poti do uspeha in da nihče ni takoj 100% učinkovit pri novih navadah. To ne pomeni, da ti je popolnoma spodletelo in da je vseeno, če kar obupaš. Ne, to je samo nova priložnost da znova poskusiš zgaditi dobro navado. Na začetku je to težko, sem pa prepričana, da ti to zmoreš, da si motivirana in, da ti bo s pomočjo postalo lažje. 

Spomni se, da zmoreš

Listki na ogledalu, seznam na telefonu, ozadje na telefonu… vse to so prostori, ker si lahko pustiš prijazno sporočilo, ki te bo spomnlo, da ti to zmoreš, da si lepa in da si zaslužiš dobrih stvari. Tudi preko takih malih sporočil lahko spreminjamo lastne misli, predvsem pa so nam taki vizualni opomniki v pomoč, kadar je pot malo težja. 

Za konec bi te rada res spodbudila, da se o tej težavi pogovoriš z odraslo osebo, ki ji zaupaš. Sem prepričana, da ti bodo z veseljem pomagali. Rada pa bi ti povedala tudi, da se mi zdiš glede na tvoje sporočilo motivirana, kar ti bo zelo pomagalo na tvoji poti do boljšega počutja in odnosa s hrano. 

Seveda pa se lahko v komentarju na ta odgovor vedno pogovoriva še o dodatnih vprašanjih, ki bi jih mogoče imela. 

Vem da zmoreš! Želim to poln koš sreče, 

Klara Wilfan, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Zdravo, 

Prvi del tvojega odgovora me je zelo razveselil, saj se trudiš razvijati boljše navade in bolj funkcionalen, zdrav pogled na svoje telo. Odlično se mi zdi tudi, da obroke ješ za mizo, brez tehnologije in da poskušaš na svoje telo gledati bolj iz vidika, kaj vse lahko telo naredi zate. Te dobre navade poskusi ohranjati še naprej, preprična sem, da zmoreš. 

Malo bolj me skrbi drugi del tvojega zapisa, tako bruhanje, kot tudi izostanek menstruacije. Izostanek menstruacije je pogost simptom problematik prenizke tlesne mase, ali relativnega pomanjkanja energije, s katero telo razpolaga, zaradi česar ustavlja ključne telesne funkcije. Na dolgi rok ima to lahko tudi druge zdravstvene posledice, kot so težave s plodnostjo in zmanjšana kostna gostota. 

Dobro je, da se v bruhanje ne siliš, vendar bruhanje vseeno ni najboljši simptom, saj na tako vseeno ne dobiš hranil in energije, ki jo potrebuješ. 

Na tej točki bi ti glede obeh stvari (izguba menstruacije in bruhanje) svetovala, da se nujno posvetuješ z osebnim zdravnikom, ali pa, da obiščeš dežurno ambulanto v svojem lokalnem zdravstvenem domu. V ta pogovor vključi tudi starše, ki ti bodo lahko doma pomagali slediti zdravnikovim navodilom. Z temi zdravstvenimi simptomi ti bodo zdravnik in starši zagotovo najbolje in z veseljem pomagali. 

Tako, kot prejšnjič mi seveda lahko odgovorišv komentar, če boš potebovala še kak nasvet ali bi želela obvestiti o svojem napredku. Prepričana sem, da si na dobri poti, da ti bo bolje.

Želim ti obilico sreče, 

Klara Wilfan, mag. psihologije