tezave doma

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen!

Po ZPND (Zakonu o preprečevanju nasilja v družini) so nasilje fizične, spolne, ekonomske, psihične oblike nasilja, tudi zalezovanje in zanemarjanje. Kot psihično nasilje so opredeljena ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.

Organi in organizacije so dolžni izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za zaščito žrtve glede na stopnjo njene ogroženosti in o tem obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Če povzeto iz zakona povežem s tvojim opisom, lahko ravnanja tvojega očeta dojemamo kot nasilje, saj je prisotno zmerjanje, poleg tega pišeš, da si bil zaradi njegovega vedenja prestrašen in si se tudi samopoškodoval. Če te prav razumem, želiš o vsem tem spregovoriti s psihologinjo, a te skrbi, da bi to prijavila? Iz tvojega opisa čutim, da te situacija precej obremenjuje, zato je zelo pomembno, da o tem iskreno spregovoriš. Strokovni delavci glede na celotno situacijo ocenijo, ali je potrebna prijava. Namen prijave je predvsem to, da žrtve in celotna družina, vključno z osebo, ki izvaja nasilje, prejme ustrezno pomoč. Ker si že polnoleten, je glede morebitne prijave seveda pomembno tudi tvoje mnenje.

Nikakor nisi kriv za očetova vedenja in njegovo počutje. Oče je odrasla oseba, njegova ravnanja so njegova odgovornost. Lahko, da ima stiske in težave zaradi obremenitev v službi ali s sprejemanjem tvoje spolne usmerjenosti oz. identitete, a ni prav, da to izraža na takšen način.

Razmišljal si že o prihodnosti in te skrbi, da bi tudi sam v odnosu do svojih otrok in partnerja ravnal podobno kot tvoj oče in pred njim tudi njegova starša. Ljudje res pogosto nevede prevzemamo vzorce iz naših primarnih družin, a to, da si te vzorce ozavestil in želiš ravnati drugače, je prvi korak na poti, da tega vzorca ne boš nadaljeval.

Upam, da si prejel odgovor na svoja vprašanja, če ne, pa mi še piši. Vsekakor pa te spodbujam, da o tem, kar doživljaš in kako se počutiš, spregovoriš s psihologinjo. Le tako ti bo lahko pomagala.

Vse dobro ti želim.

Klara Pinter, mag. zakonskih in družinskih študij