težave doma

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

iskrena hvala, da si se obrnila na nas, zbrala pogum in nam zaupala svoje doživljanje. Ob prebiranju sporočila sem začutila tvojo stisko in najprej ti želim povedati, da mi je resnično žal, da doživljaš takšne stvari.

Zelo težko mi je bilo prebrati, da razmišljaš o samomoru, da si precej odločena, da boš to naredila in da bolj ali manj čakaš na primeren trenutek. Opisuješ res zahtevno in obremenjujočo družinsko situacijo, vendar pa ti želim sporočiti, da pomoč obstaja. Obstajajo službe, ki so namenjene zaščiti otrok pred situacijami, kot jih opisuješ. Obstajajo strokovnjaki, ki ti lahko pomagajo pri soočanju s tvojimi stiskami. Več o vsem tem ti bom napisala spodaj. Zato prosim, nadaljuj z branjem sporočila in skupaj bova naredili načrt, kako naprej.

Za začetek ti podajam kontakte za pomoč v akutnih duševnih stiskah. Obrneš se lahko na:

-        - Dežurnega zdravnika v najbližjem zdravstvenem domu ali reševalno službo (112).

-        - Enoto za adolescentno psihiatrijo v Centru za mentalno zdravje (CMZ) v Ljubljani (Grablovičeva 44b, 1000 Ljubljana), Telefon: (01) 5874 955.

-        - Centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov .

- Na naši spletni strani so objavljeni še drugi viri pomoči.

Res mi je težko, da se v svoji družini soočaš s takšnimi izkušnjami. Opisuješ več let trajajočo dinamiko nasilja. Starša sta do tebe fizično nasilna (navedla si udarce in klofute, bila si priča nasilju nad sorojenci), opisuješ številne elemente psihičnega nasilja (ko starša kričita nate, te zmerjata, ti grozita, da te bosta na silo odpeljala v skupnost ali te oponašata, ko jočeš). Psihično nasilje je včasih še bolj boleče od fizičnega, saj kot si napisala, »boli tvoje srce«. Ena najhujših oblik je vsekakor tudi odziv tvojega očeta, za katerega si napisala, da te je zelo prizadel. Seveda, saj je bil izjemno neprimeren, nesočuten in škodljiv. Želim ti sporočiti, da je vsaka vrsta nasilja v Sloveniji z zakonom prepovedana in kaznivo dejanje. Pred nasiljem bi morali biti še posebej zaščiteni mladoletni otroci in to je naloga vseh odraslih, predvsem pa staršev v odnosu do svojih otrok. Zelo težko mi je bilo prebrati, da so v tvojo družino že prišli policisti in da so nesprejemljivo vedenje tvojih staršev označili kot vzgojo. To preprosto ne drži. Dejstvo je, da sta tvoja starša do tebe zlorabljajoča, zaradi česar ti občutiš številne neprijetne posledice. Namesto, da bi se v družini počutila varno in sprejeto, si v strahu, negotovosti in si želiš v drugo družino.

Zgoraj sem ti napisala, da obstajajo službe pomoči, ki so namenjene zaščiti otrok. Za otroke in mladostnike, ki se znajdejo v stiski, ki je v domačem okolju ne morejo razrešiti, obstajajo Krizni centri za otroke in mladostnike. Bivanje v kriznem centru je prostovoljno in tam ti je oskrba omogočena 24 ur na dan. Skupaj s strokovnimi delavci v času bivanja naredite načrt, kako naprej. Na povezavi si lahko pogledaš, kje je tebi najbližja tovrstna ustanova. Iskreno te spodbujam, da se obrneš v krizni center in tam poveš o tem, kar se ti dogaja. Mislim, da je to trenutno zate najboljša možnost in iskreno čutim, da boš tam deležna podpore, ki jo potrebuješ. Zato prosim, razmisli o tem. Imaš v zvezi s tem kakšno vprašanje? Pomislek, skrb? Zapiši in odgovorila bom po najboljših močeh.

Obstaja pa tudi možnost, da se obrneš na najbližji center za socialno delo. Na tej povezavi so zapisane enote po celi Sloveniji. Na centru za socialno delo ti lahko pomagajo z namestitvijo v krizni center, nudili pa ti bodo tudi informacije o drugih (dolgoročnejših) oblikah namestitve – seveda v skladu s tvojimi pričakovanji in dejanskimi možnostmi.

Ob prebiranju tvojega sporočila sem začutila, da si zelo prijetno, razumno in toplo dekle. Iz tvojega pisanja vejeta dobronamernost in sočutje do drugih. Čutim, da imaš še ogromno drugih spretnosti in vrlin. Zato ti res želim prisluhniti in pomagati. Vem, da je tvoja stiska intenzivna. Poiskati pomoč zahteva veliko moči, včasih tudi vztrajnosti. Prvi pomemben korak si že naredila s tem, ko si svoje doživljanje zapisala in se obrnila na nas. Sedaj pa te spodbujam, da narediš naslednji korak.

V svojem prvem odgovoru sem se osredotočila na del, ki se mi zdi trenutno najbolj bistven. Ko boš v varnem okolju, stran od doma in se bodo tvoje stiske umirile, bo morda čas, da se naslovi tudi ostala vprašanja. Zato te še enkrat prosim za povratno informacijo. Zaupaj mi svoje iskreno občutje ob mojih usmeritvah. Te je česa strah? Potrebuješ o čem več informacij? Meniš, da v zvezi s čim potrebuješ dodatno spodbudo?

V upanju na odgovor te na koncu prosim, da se zaveževa k življenju – do naslednjič, ko vzpostaviva ponovno stik. Velja?

Vse dobro!

Lucija Krajnc, mag. psih.

Lucija Krajnc, mag. psihologije

Draga mladostnica,

prosimo, čim prej nam piši na mail uredništva: tosemjaz@nijz.si.

Pogovorili se bomo o možnih rešitvah.

Vse dobro ti želimo.

Prijazen pozdrav iz uredništva.

Draga maldostnica,

svetovalka bo v kratkem odgovorila na tvoje sporočilo.

Mi pa te še enkrat vabimo, da se javiš na mail uredništva: tosemjaz@nijz.si. Dogovorimo se lahko za svetovanje v živo v svetovalnici za mladostnike Centra Posvet ali pa za chat pogovor z našim svetovalcem.

Prijazen pozdrav iz uredništva.

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

iz zapisanega izhaja, da starša kljub posredovanju služb nista prevzela odgovornosti za svoje vedenje nase in sta krivdo za dogajanje zvalila nate. To je nepošteno do tebe in neodgovorno od njiju. Uporabljata zmerljivke, te žalita in "grozita", da bi zagotovila, da informacij o družinskem dogajanju ne boš posredovala naprej. Vendar pa je dejstvo, da si zaslužiš živeti v varnem in podpornem okolju. Zaradi dlje časa trajajoče nasilne družinske dinamike si v stiski in potrebuješ pogovor, podporo in občutek slišanosti. Zato te tudi jaz toplo vabim, da se odzoveš na vabilo uredništva in javiš na mail: tosemjaz@nijz.si. Kot omenjeno, bo tako lahko oblikovan načrt za svetovanje v živo (seveda glede na tvoje možnosti in ovire, ki si jih izpostavila). 

Čutim, da imaš določene strahove in pomisleke, da ti je težko. Ampak, kot sem zgoraj napisala, te res spodbujam, da narediš naslednji korak in se obrneš tudi na elektronski naslov tosemjaz@nijz.si. V kolikor meniš, da je trenutno to zate pretežko, pa seveda ostajamo tukaj in smo na voljo za pogovor tudi v tej obliki.

Vse dobro,

Lucija Krajnc, mag. psihologije

Draga mladostnica,

obisk psihologa v svetovalnici Posvet je brezplačen. Lahko se naročiš tudi sama, brez vednosti staršev. Pokliči na številko sprejemne pisarne, razloži svojo situacijo in se sama dogovori za obisk. Njihova številka je 031 704 707 - svetovalnice za mladostnike delujejo v Ljubljani, Celju, Kranju, Portorožu, Slovenj Gradcu, Idriji, Velenju in Zagorju ob Savi. Svetovanje je brezplačno in zanj ne potrebuješ napotnice.

Kot smo ti že ponudili, te vabimo, da nam pišeš na e naslov urednišva in ti mi pomagamo urediti pogovor pri psihologinji.

Vsak dan ti je na voljo tudi TOM telefon za mladostnike 116 111, v naši spletni svetovalnici pa se lahko v ponedeljek, 19.2. od 20.00 - 21.00 pogovoriš z našo psihologinjo v Chat svetovalnici.

Prijazen pozdrav iz uredništva.

Pozdravljena,

ali je kateri od virov pomoči, ki smo ti jih navedli zgoraj, zate dosegljiv?

Bi morda lahko obiskala eno od svetovalnic Posveta? Morda lahko obiščeš njihovo sprejemno pisarno v Ljubljani? Ali pa v Celju, na Ipavčevi ul. 18? Je kaj od tega možno? Ne vemo kje živiš? Zato težko razmišljamo o konkretnih možnostih. Nam ta podatek lahko zaupaš? Podatka ne bomo javno objavili.

Glede na to, da doma nimaš varnega in podpornega okolja, je zate nujno, da se iz tega okolja umakneš. Je morda kateri od Kriznih centrov za mlade dovolj blizu tvojemu bivališču, da lahko greš tja? Tam te podo zaščitili in zagotovili ustrezno pomoč, ki jo potrebuješ. Lokacije in kontakte najdeš tukaj.

Vse dobro ti želimo - uredništvo.

 

Pozdravljena mladostnica,

ko boš imela telefon spet na voljo, lahko pokličeš in se naročiš v svetovalnici Posvet za mladostnike v Ljubljani. Lahko  se naročiš tudi osebno, v njihovi sprejemni pisarni, na Tržaški 132 (2. nadstropje, soba 224) v Ljubljani v času uradnih ur, ki so vsak delovni dan med 8h in 16h.

Sporočamo ti še kontakt Kriznega centra za mlade v Ljubljani, kjer ti bodo takoj zagotovili pomoč, ki jo potrebuješ.

Sporoči nam, kako si opravila.

Prijazen pozdrav iz uredništva.

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

v uredništvu so ti zapisali nekaj trenutno zate najbolj priporočljivih možnosti. Sama te zelo spodbujam in navijam zate, da se odločiš za Krizni center v Ljubljani, ki se nahaja na Podmilščakovi ulici 20, 1000 Ljubljana, telefon 01/236 1222, 041/419 121 in 041/419 122. V Kriznem centru za mlade Ljubljana je na voljo tudi brezplačna modra številka Peter Klepec (080 1552), na katero lahko pokličejo otroci in mladostniki, ki doživljajo nasilje. 

Če sem te prav razumela, si razmišljala tudi, da bi se naročila na Posvet? Kot zapisano zgoraj, lahko tja pokličeš ali pa se naročiš v njihovi sprejemni pisarni osebno.

Sicer verjamem, da je to zate težko in včasih iskanje pomoči zahteva res veliko poguma, moči in vztrajnosti. Ampak nobena oblika nasilja v družini ni dopustna, še zlasti, če so vključeni otroci. Nasilje je kršenje človekovih pravic in zloraba moči. Povzroča dolgoročne posledice na telesnem in duševnem zdravju, tudi ti že občutiš številne negativne posledice. In glede na to, kako neslišano se počutiš doma in v kakšno stisko te spravljajo domače razmere, se mi zdi pomembno, da zbereš ta pogum!

Draga mladostnica, kako se ti sliši vse to? Zanima me tvoja iskrena povratna informacija, tvoje morebitni pomisleki in skrbi. Res bi ti želela podati vse možne informacije, da te spodbudim k naslednjemu koraku.

Lep pozdrav,

Lucija Krajnc, mag. psihologije

 

Pozdravljena.

Žal nam je, da doživljaš vse to, kar si zapisala in ti sporočamo, da nam je mar zate. Tvoja sporočila nam niso v breme in te spodbujamo, da nam še pišeš. Skupaj bomo še naprej iskali načine, kako ti lahko pomagamo, da ti bo lažje.

Za zdaj te prosimo le, da se z nami zavežeš k življenju do naslednjega stika. Bo šlo?

Tvoje sporočilo smo posredovali tudi svetovalki, ki ti bo odgovorila takoj, ko bo lahko.

Spodbujamo te, da se danes, 19. 2. 2024 ob 20. uri pridružiš chatu v živo. Na voljo ti bo psihologinja Marjetka Gojkošek.

Vse dobro ti želimo in čakamo tvoj odgovor.

Prijazen pozdrav iz uredništva.

 

Odgovor svetovalke:

Draga mladostnica,

težko nam je, da doživljaš takšne stvari, zato ti iskreno  želimo pomagati. Kot sem napisala že zadnjič, iz tvojega pisanja je mogoče razbrati, da si zelo prijetno in sočutno dekle, enkratna in neponovljiva oseba. In mar nam je zate. Skupaj bomo našli pot, ki bo najboljša zate.

Slišim te, strah te je, občutek imaš, da ne boš zmogla. Verjamem, včasih je zelo težko. In včasih se zdi, da ne bo šlo. Vendar pa si tekom pisanja pokazala že ogromno poguma, ki ga marsikdo ne premore. Včasih sami sebe presenetimo, česa vse smo v resnici zmožni. Zato te krepimo in spodbujamo še naprej. Pogovor daje moč.

Veliko stvari še nisva uspeli raziskati. Zato bi te prosila še za nekaj iskrenih odgovorov. Imaš v mislih načrt, kako bi si vzela življenje? Si se v zadnjem tednu morda samopoškodovala? Kaj je tisto, kar je v zadnjem času zate posebno težko? Če bi se obrnila po pomoč, kaj je najhujše, kar se lahko zgodi? In po drugi strani, kaj je trenutno v tvojem življenju dobrega? 

Tudi meni se zdi pomembno, da se zaveževa k življenju, kot sva to že storili. Mi lahko torej obljubiš, da si do jutri ne boš nič naredila? Res bi si želela to obljubo...

Vse dobro,

Lucija Krajnc, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Draga mladostnica,

hvala, ker svoje občutenje deliš z mano. 

Glede na napisano predlagam, da skupaj oblikujeva varnostni načrt. Vabim te, da skupaj z mano tudi ti pišeš na list papirja. Zelo bom vesela tvoje povratne informacije, komentarjev, kako se ti zdi. V kolikor imaš še kakšen drug predlog (npr. o aktivnosti za trenutno pomoč), sporoči, da pogledava, ali bi ga dodali na seznam.

**

VARNOSTNI NAČRT

1.      V primeru, ko se bodo misli o samomoru stopnjevale, poskusi katero od naslednjih strategij.

-          Bodi telesno aktivna: bi ti ustrezal sprehod, morda vaje za moč? Izberi aktivnost, ki ti je blizu in je zate dosegljiva. Poskusi z mislimi slediti aktivnosti in pomisli, ali po aktivnosti nastane kakšna sprememba v počutju.

-          Izrazi svojo bolečino: nariši, kako se počutiš. Preberi knjigo na to tematiko. Zaigraj si glasbo, ki predstavlja dogajanje v tvoji notranjosti. Preizkusi več različnih možnosti, da odkriješ, kaj ti je najbolj blizu…

-          Zapiši svoje misli. Napiši svojo življenjsko zgodbo, opiši svoje trenutno počutje in misli, ki se ti ob tem porajajo.

2.      V drugem delu varnostnega načrta ti predlagam, da zapiševa osebe in kontaktne številke, kamor se lahko obrneš v primeru samomorilnih vzgibov. Katere osebe iz tvoje preteklosti so ti nudile oporo? So ti ti ljudje še vedno na voljo?

Še enkrat pa ti lepim tudi informacije o urgentni pomoči, ki ti je na voljo preko:

-          Dežurnega zdravnika v najbližjem zdravstvenem domu ali reševalno službo (112).

-          Enote za adolescentno psihiatrijo v Centru za mentalno zdravje (CMZ) v Ljubljani (Grablovičeva 44b, 1000 Ljubljana), Telefon: (01) 5874 955.

3.      Zaključiva z obljubo, da si do najinega naslednjega pisanja ne boš ničesar naredila. To je moralna zaveza k življenju, kot jo že poznaš. Velja?

**

Napisala si, da je zate najtežje, da se v tvoji družini to dogaja. Res mi je težko, da se v svoji družini soočaš s takšnimi izkušnjami. Kot sem napisala zgoraj, pa je res pomembno, da veš, da odgovornost ni na tvoji strani. Naloga tvojih staršev je, da pričneta prevzemati odgovornost za svoje vedenje in se postopoma naučita drugačnih vzorcev vedenja do tebe in tvojih sorojencev.

Opisuješ strah, da bi bilo še težje. Kaj konkretno bi se lahko zgodilo? Mi lahko opišeš kakšen primer? Verjamem, da ti je o tem težko razmišljati, vendar si želim raziskati tvoje doživljanje in razumeti, kako se počutiš.

Pri zadnjem odgovoru pa bi te res prosila, da še malo skupaj razmisliva. Kaj je tisto, kar je dobro? Kaj je trenutno najboljši del tvojega življenja? Če bi, vsemu težkemu navkljub, morala izbrati nekaj, kaj bi to bilo? Kakšne so tvoje dobre lastnosti ali tiste, na katere si lahko ponosna?

Vse dobro, do najinega naslednjega srečanja,

Lucija Krajnc, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Draga mladostnica,

priznam, da sem se razveselila, ko sem v tvojem pisanju zagledala smejkota:) Veseli me, da ti je varnostni načrt všeč. Opisuješ, da te skrbi izvedba glede na vse omejitve, ki ti jih postavljata starša. Kaj od tega, kar sem napisala, pa je vseeno izvedljivo? Seveda lahko predlagaš tudi kaj čisto svojega, če je možno...

Čeprav si že večkrat izpostavila odpor do uradnih institucij in strah pred posledicami, te bom še naprej krepila tudi k temu. Da ponovim, v konkretni situaciji, ko doživljaš nasilje, te spodbujam, da pokličeš policijo na 113 ali se umakneš na varno v Krizni center za mlade Ljubljana.

Skušam si predstavljati, kako se počutiš in kaj vsakodnevno doživljaš. Kaj je tisto, kar pa te v vsakodnevnem življenju razveseljuje? Ti pričara nasmeh na obraz? Je to morda kakšna prijateljica v šoli? Razumevajoča učiteljica?

Želim si izvedeti tudi več o tebi. Kateri razred obiskuješ? Imaš kakšne hobije? Komu najbolj zaupaš?

Glede zadnjega dela - ne, tvoja sporočila nam niso v breme. Hvala, ker si z nami pripravljena deliti svoje doživljanje in iskati načine, da ti bo lažje.

Za zaključek pa ponovno zaveza k življenju, kot sva že vajeni. Velja?

Vse dobro do naslednjič,

Lucija Krajnc, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Draga mladostnica, 

opisuješ več elementov tako fizičnega, predvsem pa psihičnega nasilja. Glede na vse, kar si napisala, definitivno ne "fantaziraš". Zdi pa se mi pomembno izpostaviti še eno stvar - napisala si namreč, da te "samo" žalijo. Kot sem pred časom napisala, so žalitve, poniževanje in zmerljivke vse del psihičnega nasilja, ki je prav tako prepovedano in ni prav, da se ti dogaja. Žal mi je, da policisti takrat niso prepoznali tvojega doživljanja in si od njih dobila takšno sporočilo, ki te sedaj odvrača od tega, da bi ponovno poiskala pomoč. Vendar te spodbujam, da še poskusiš.

Če te prav razumem, te zanima, kaj bi se zgodilo, če bi se umaknila v krizni center za mlade? Tam imaš zaposlene strokovne delavce, ki ti v času bivanja pri njih pomagajo načrtovati, kako naprej. Ti strokovni delavci seveda sodelujejo s številnimi drugimi institucijami (po potrebi zdravstveno službo, šolo, policijo), sodelujejo pa tudi s tvojo družino. Poteka veliko pogovorov, saj te v prvi vrsti skušajo razumeti, kako se počutiš in na podlagi tega načrtovati, kaj bi bilo zate najboljše. Imaš v zvezi s tem kakšno vprašanje?

O, vidim, da je ples tvoje močno področje! Resnično ti želim, da boš v prihodnje imela možnost čim več plesati in razvijati ta svoj talent, ki je tudi vir sprostitve.

Kako se sicer počutiš v šoli? Kateri predmeti ti ležijo, kateri ti niso všeč? Kje se vidiš, ko boš odrasla? Zaupaj mi še, si kdaj morda uživala kakšne nedovoljene substance? Kako si s kajenjem, alkoholom? Želim izvedeti čim več, da te bom lažje razumela.

Za zaključek, kot vedno, zaveza k življenju. Velja?

Vse dobro do naslednjič.

Lucija Krajnc, mag. psihologije