Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

težave

Tema: Ostale duševne stiske, Stres in anksioznost, Žalost in depresija

  • mx

    mxn

    mxn

    Objavljeno: 18 jan. 2023 15:53

    Zadnje čase imam težave z anksioznostjo-približno 4 leta in depresijo-zadnje leto. Zaradi tega imam veliko težav in panične napade. V šoli se nemorem zbrati misli mi tavajo tudi med testi kar pozabim da bi morala odgovarjati na vprašanja samo zamislim se in to traja tudi 5 minut dogaja se mi vsak dan zato tudi nemorem sodelovati med poukom ker nevem kje smo ali kaj me je vprašala učiteljica, včasih imam tudi cel dan občutek stiskanja v prsnem košu in trebuhu (kot kadar sem živčna) brez razloga tudi če ta dan nimam spraševanja ali testa, pozabljam stvari, roke se mi velikokrat tresejo, skoraj vsak dan se mi tako močno vrti da moram počepniti ker bi drugače izgubila zavest (povedala sem zdravnici in pravi da je zaradi pubertete), čez dan sem ne ravno žalostna zdi se mi da moram sama odločiti kako se odzvati na določeno situacijo oz. da sem brez čustev in jih samo igram (vrjetno tudi zato nemorem jokati tudi če vem da bi bilo to ok imam samo solzne oči ali pa se mi samo glas trese) na primer v šoli se smejim tudi če mi ni smešno delam se da sem vredu in dobre volje vendar nočem biti tam nočem hoditi v šolo ker mi grejo tam usi na živce ampak ni nobenega razloga za to, imam veliko prijateljev vendar vseeno nočem biti tam ker se počutim ujeto, kot v zaporu in razmišljam samo o tem kako bi šla ven. Prej sem omenila panične napade ponavadi se mi takrat zelo vrti, slabo mi je, glas slišim od drugje kot da bi poslušala iz drugega človeka, tresem se, srce mi zelo hitro utripa in hitreje diham vendar se mi zadnje 3 stvari dogajajo tudi drugače... včasih samo ležim in se mi zgodijo. Dvakrat sem zaradi napada padla v nezavest. Počutim se grozno ker sem to povedala staršem(za to sem potrebovala veliko časa skoraj 3 leta) in so poslušali vendar mislijo da pretiravam, da se moram samo odločiti da sem zdrava in vredu in potem tudi bom... hodila sem k psihoterapevtki ampak je omenila antidepresive in so se starši ustrašili in zdaj ne hodim več. Zaradi teh težav nemorem biti ok niti v šoli niti doma tudi sošolci so opazili da manj govorim kljub temu imam odlične ocene (5 kakšno 4) sem precej zahtevna do sebe moji starši sploh niso ampak sem sama taka perfekcionistka da nisem zadovolna s srebrno ampak samo z zlato nagrado in nemorem spati velikokrat spim samo 4 ure na noč zgodilo se je da sem tudi manj vendar nekatere dni zaspim brez večjih težav. Običajno sem v postelji ob približno 22. uri zdravnica mi je predlagala sprostitvene tehnike a še vedno ne zaspim. Kljub vsemu nisem nikoli razmišljala o samopoškodovanju ali samomoru.

    Vem da je veliko ljudem slabše kot meni vendar ne vem kako bi si pomagala. Zanima me tudi ali je res mogoče da se sam prepričaš da si zdrav in boš potem res vredu? 

  • Ma

    Maja

    Maja

    Objavljeno: 19 jan. 2023 14:33

    Hojla,

    Tudi jaz sem imela težave z paničnih napadih in razumem kako se počutiš, vem, da so občutki res vmes lahko grozni. Sem vesela, da si spregovorila o tem. Sem vesela, da si zbrala pogum in povedala staršem. Žal mi je, da so starši zaradi njihovega strahu preprečili, da bi hodila na terapijo. 

    Kolikor razumem panične napade se res to dogaja v naših glavah ampak nam naše telo na tak način sporoča, da rabimo pomoč. Priporočam ti, da se naprej skrbiš za svoje fizično in duševno zdravje, da dovolj spiš, ješ, piješ vodo.

    Sprostitvene tehnike, ki jih imaš se mi zdi vredu, da jih preizkušaš in čeprav sprva ne zazna sprememb, da si pišeš, še tako na videz majhne pozitivne spremembe, ki jih doživiš, to ti bo pomagalo, da boš lažje spremljala svoj napredek. Teh tehnik je več na youtubu jih je ogromno, priporočala bi ti, da.jih pregledaš in sprobaš. Pravtako priporočam, da si najdeš nekaj kar te veseli in pomirja mogoče kakšni sprehodi, risanje, ples. Ter da poskusiš vsak dan nekaj narediti zase tudi takrat, ko se pošlčutiš dobro ne samo ob stiski prav tako z tehnikami je priporočljivo, da jih uposkusiš prakticirati vsak dan.

    Meni je pomagalo, da sem položila roko na prstni koš to mi je pomagala pri tem, da sem bila v trenutku tukaj in zdaj. Saj se med paničnim napadom večkrat zgodi, da razmišljamo o tem kaj bo, Oz.kaj je bilo.

    Priporočam ti, da spremljaš misli, ki se pojavijo pred paničnima napadom, da jih zapisuješ in spremljaš to ti bo pomagalo, da jih boš prej zaznala ter boš lažje usmerila pozornost na druge stvari oz. Navzven 

  • mx

    mxm

    mxm

    Objavljeno: 26 jan. 2023 19:26

    Hvala za tvoj odgovor... veliko mi pomeni da si delila svojo zgodbo z mano. Sicer imam veliko hobijev oz. interesnih dejavnosti a bom poskusila risati in poiskala sprostitvene tehnike na YouTube-u. 

     

  • Uredništvo

    Uredništvo

    Objavljeno: 27 jan. 2023 07:33

    Pozdravljena, mxn,

    opravičujemo se ti, ker še vedno čakaš na odgovo strokovnjaka.

    Žal je svetovalka, ki smo ji poslali tvoje vprašanje nepredvidoma odsotna, zato smo morali vprašanje preusmeriti. Odgovor lahko pričakuješ v kratkem.

    Lep pozdrav iz uredništva.

  • Uredništvo

    Anja Rakovec

    Objavljeno: 27 jan. 2023 16:03

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena, mxn,

    Najprej se ti želim zahvaliti, ker si nam zaupala svojo stisko in potrpežljivo počakala na odgovor. Zares upam, da ti bo kako koristil.

    Pišeš, da se že 4 leta soočaš z anksioznostjo, zadnje leto pa tudi z depresijo. Doživljaš panične napade, težave imaš s koncentracijo in spominom (težko se zbereš in pozabljaš stvari), pa tudi s spanjem. Poleg tega praviš, da te pogosto stiska v prsih in v trebuhu, da se ti tresejo roke in da se ti močno vrti. Vse to kaže na precej hudo anksioznost, pri kateri bi verjetno lahko govorili o kateri izmed anksioznih motenj. Poročaš pa tudi o znakih depresije, predvsem o tem, da ne čutiš čustev in jih ne zmoreš izraziti, zato jih igraš. V šoli se počutiš neprijetno in vsi ti gredo na živce, čeprav imaš veliko prijateljev. Tudi sošolci so opazili, da se je tvoje vedenje spremenilo, čeprav imaš kljub naštetim težavam še vedno odlične ocene. Iz tvojega opisa je videti, da si v hudi stiski in da se je tvoje vsakodnevno funkcioniranje, če izvzamemo uspeh v šoli, precej poslabšalo. 

    Potrebovala si veliko časa, da si staršem zaupala svoje težave, ko pa si to storila, te niso vzeli resno oz. so si tvoje težave razlagali po svoje in jim zmanjšali pomen. Menijo, da se lahko sama odločiš, da boš v redu oz. zdrava, in potem tudi boš. Žal stvar ni tako preprosta, kot si verjetno ugotovila že sama. Tako kot pri zdravljenju telesnih boleznih potrebujemo pomoč zdravnika, tudi pri duševnih motnjah potrebujemo pomoč psihiatra oz. psihologa, lahko pa tudi psihoterapevta. Pogosto so pri obravnavi (vsaj na začetku) poleg psihoterapije potrebna zdravila, kot so antidepresivi, da se pri osebi omilijo najhujši simptomi in ponovno začne bolje funkcionirati. Če se stanje izboljša, lahko oseba nadaljuje tudi zgolj s psihoterapevtsko obravnavo, brez jemanja zdravil. Antidepresivi niso nekaj, kar bi morali jemati celo življenje, kot tudi niso edini način zdravljenja duševnih motenj. Verjamem pa, da je psihoterapevtka, ki si jo obiskovala, verjetno z razlogom ocenila, da bi ti zdravila v tem trenutku koristila.

    Svetujem ti, da se s staršema še enkrat pogovoriš in jima izraziš željo, da bi spet obiskala strokovnjaka. Omenila si, da si v zvezi s težavami že obiskala osebno zdravnico. Najbolje bo, če jo ponovno obiščeš in prosiš za napotnico za psihologa in psihiatra. Lahko gresta starša s teboj in se tudi sama pogovorita z zdravnico, ki jima lahko predstavi prednosti in slabosti jemanja antidepresivov. Verjamem, da njun strah pred njimi izvira predvsem in nezadostnega znanja in predsodkov glede tovrstih zdravil, kar je v današnjem času zelo pogosto. Prepričana pa sem tudi, da si starša predvsem želita, da si ti v redu, zato bosta z malo spodbude strokovnjakov verjetno sprejela obliko pomoči, ki je trenutno zate najbolj primerna. 

    Želim ti, da bi kar najhitreje prišla do pomoči, ki jo potrebuješ. Ker so čakalne dobe za psihologe in psihiatre žal dolge, ti svetujem, da si napotnico priskrbiš čim prej. V vmesnem času, ko čakaš na pomoč, pa se mi zdijo odličen pripomoček tudi sprostitvene tehnike, ki ti lahko pomagajo pri umirjanju in uspavanju. Kot je zapisala Maja, je pri teh tehnikah pomembno, da jih izvajamo redno, četudi sprva morda še ne vidimo pozitivnih učinkov. Včasih lahko traja nekaj časa, preden spremembe opazimo. Super pa se mi zdi tudi ideja, da si poskusiš sproti zapisovati pozitivne spremembe, ki jih opaziš pri sebi. To te lahko motivira, da z izvajanjem teh tehnik nadaljuješ. Če le najdeš dovolj energije, pa poskusi ohranjati tudi svoje hobije, ki ti prav tako lahko pomagajo izboljšati počutje. 

    Če imaš še kakršno koli vprašanje, na katerega nisem odgovorila, te vabim, da nam ponovno pišeš.

    Želim ti vse dobro in te lepo pozdravljam,

    Anja Rakovec, mag. psihologije

  • mx

    mxm

    mxm

    Objavljeno: 27 jan. 2023 18:58

    Živjo še enkrat... žal ne vem kako naj prepričam starše da bi lahko še enkrat odšla k zdravnici. Z njimi sm se večkrat pogovarjala a preprosto nočejo ali ne morejo vrjeti da se mi to res dogaja verjetno tudi zato ker redko jokam in svojih težav večinokrat ne priznam. Vsakič je enako rečejo da pretiravam in da vedo kako je ko si enkrat na antidepresivih (ker jih jemlje moja nona). Mama govori da je sama doživljala isto in da so vse punce v moji starosti take.

    Res ne vem kaj naj naredim. 

  • Uredništvo

    Anja Rakovec

    Objavljeno: 02 feb. 2023 12:29

    Odgovor svetovalke:

    Ponovno pozdravljena,

    Žal mi je, da starši tvoje stiske ne jemljejo resno in ti niso v pomoč pri iskanju pomoči. V kolikor meniš, da s pogovorom s starši ne moreš doseči ničesar, ti predlagam še dve možnosti.

    Prva je, da se obrneš na šolsko svetovalno delavko. Ne vem, ali si to že poskušala ali ne, vendar ti v vsakem primeru svetujem, da poskusiš (znova). Morda te lahko že pogovor s svetovalno delavko malo razbremeni, poleg tega pa lahko skupaj poiščeta načine, kako v reševanje tvoje stiske vključiti še tvoje starše. Lahko jo prosiš, da ona kontaktira starše in jima s svojega vidika razloži, kako vidi tvoje težave in zakaj je pomembno, da ti pomagata poiskati strokovno pomoč. Verjamem, da bosta starša situacijo videla bolj resno, če ju bo kontaktirala oseba s šole. 

    Druga možnost, ki jo vidim, pa je, da kar sama kontaktiraš ustanovo, ki ti lahko nudi pomoč. Takih ustanov je več, med najbolj znanimi pa sta Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše (deluje v Ljubljani, Mariboru in Kopru) in Center za psihološko svetovanje Posvet (v Ljubljani, Celju, Kranju in Portorožu). 

    Center Posvet omogoča, da se mladostniki na svetovanje naročajo sami, za svetovanje pa ne potrebujejo zdravstvene izkaznice ali napotnice. Za svetovanje v Ljubljani, Kranju ali Portorožu se lahko naročiš na telefonski številki 031 704 707, vsak delovni dan med 8.00 in 20.00 uro; za svetovanje v Celju pa na telefonski številki 031 778 772, vsak delovni dan, od ponedeljka do četrtka med 13.00 in 18.00 uro ter ob petkih med 12.00 in 14.00 uro.

    Še več virov pomoči si lahko ogledaš na naši spletni strani ali na povezavi držvnega programa Mira, kjer so viri organizirani po posameznih regijah.

    Upam, da sem ti bila v pomoč. Če te zanima še kaj, pa kar napiši.

    Prijazno te pozdravljam,

    Anja Rakovec, mag. psihologije

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje