Tezave

Prosim skrijte vsebino. 

Pozdravljeni. 

V soli sem si dobra predvsem z dvema najboljsima prijateljicama (skupaj prijateljici od majhnega, zato sta dosti bolj povezani). Med pocitnicami vecinoma "izgubimo" stike, ki jih nato vsako leto nadoknadimo v soli. Vsako leto do zdaj smo sle na nas "tradicionalni" izlet, vecinoma v LJ, letos pa smo se odlocile, da gremo drugam. Sedaj smo ze trikrat sle z vlakom, letos je pa ena naredila izpit za avto in rekla da gremo samo ce gremo z avtom, ker se ona ne bo omejevala z javnim prevozom (meni osebno ta ni problem, mi vedno predstavlja del dogodivscine). Tudi druga se strinja z njo, da gremo z avtom. Moji starsi pa meni z avtom ne pustijo na izlet (izpit ima 3 mesece, avtoceste so nevarnejse; tudi nasi starsi so si ZELO razlicni, njuni so za avto, moji proti). Tu nastane prvi problem, ker vidim, da odlocitve mojih starsev predstavljajo veliko tezavo (ne moreta se sprijazniti). Drugi problem je izbira lokacije. Sama sem veselo predlagala morje in eno nocitev, kot tudi moji starsi, ki pa so se s tem strinjali (komot pustijo na izlet, potovanje, le cesta z voznikom zacetnikom je bolj nevarna - popolnoma jih razumem), od ene stars pa je baje proti. Baje zato, ker ne vem če je informacija resnična. Morda je, morda pa ni, ker imam občutek, da si je to le izmislila, da ne bi bilo treba na morje in prespat. Če bi povedala direktno me ne bi zabolelo (verjamem v skupinske odločitve, čeprav sem prevzelo veliko pobudo in podala veliko spodbud za morje), boli me to, da se je morda zlagala in mi ni hotela povedati. Vznemirile so me se besede druge prijateljice, ki je napisala, da si "gremo ze na zivce". Nikoli nisem napisala nic slabega o njiju, napisala v smesni obliki, poslala smesne fotografije, zato taksnega obcutka od mene ne bi smele dobiti, torej sta ga verjetno razvili sami, ker oviram plane za izlet z avtom. Verjetno sta me opravljali v njunih sporocilih (ker se poznata ze zelo dolgo imata poseben privat chat (seveda razumljivo), vendar si piseta zelo veliko brez moje vednosti (smo vseeno skupina treh, zato me taksne zadeve zmotijo). Boli me, ker dogodek, ki nam je bil vsako leto v veselje, smo skupaj izbirale lokacije, nacrtovale plan, postaja nekaj zaradi cesar je na kocki nase prijateljstvo. Ni mi vsec, da je javni prevoz taksna ovira (iskreno vlaku razen zamud ne manjka nič), da se raje ne bomo odpravile in je avto + neka enodnevna lokacija ultimat, kot da ni nase prijateljstvo pomembnejse. Pocutim se slabo, krivo, ker oviram vse skupaj in ne vem kaj naj storim. Za prepoved mojih starsev sem se ze veckrat opravicila, vendar se mi zdi da brezpredmetno, saj jima besede ze od nekdaj ne pomenijo veliko. Pocutim se, kot da izgubljam dve najboljsi prijateljici, ki sta v moje zivljenje vnesli nekaj najlepsega in da sem za to sama kriva. Upam, da mi boste lahko kako pomagali. Prosila bi za cimprejsnji odgovor in najlepsa hvala.