Težava v zvezi

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

berem, da doživljaš veliko stisko in tesnobo zaradi odnosa s fantom, za katerega tvoji bližnji ne vedo, saj te je strah njihovega odziva. Pišeš, da te ignorira, ti pa krivdo pripisuješ sebi. Žal mi je, da to doživljaš in da se počutiš nemočno v trenutni situaciji. Takšna doživetja so težka, še posebej, če se z njimi soočaš sama in nimaš občutka, da jih lahko varno deliš z drugimi.

Ker si sporočilo na naš portal poslala pred nekaj dnevi, me zanima, kako sta zdaj. Sta že v stiku in sta se pogovorila? Kaj doživlja on in kako vse skupaj doživljaš ti? Si mu povedala, kako se počutiš – tako glede situacije kot na splošno v odnosu? V takšnih trenutkih je zelo pomembna odprta komunikacija, izražanje svojih čustev in doživljanj na spoštljiv način ter pripravljenost prisluhniti in slišati tudi drugo osebo. Včasih je težko ubesediti, kako se počutimo, še posebej, če nas je strah odziva, zavrnitve ali ignoriranja.

Umik in ignoriranje lahko prineseta veliko negotovosti in občutkov, da ostajaš sama, čeprav si bila z njim ranljiva. Takšna situacija je tudi priložnost, da razmisliš, kaj si želiš v odnosu in česa ne, na primer, kako bi želela, da komunicirata v težkih trenutkih. Ali je umik nekaj, kar vama obema pomaga, ali bi bolj koristil pogovor in iskanje stika? Kako si predstavljaš odnos, v katerem bi se počutila varno in sprejeto?

Pišeš tudi o občutkih krivde, da si ti "problem" v odnosu in da nisi dovolj dobra. To so zares boleče misli. Je to nekaj, s čimer se soočaš že od prej, ali to zaznavaš predvsem v tem odnosu? Kako se počutiš, ko začneš razmišljati na ta način? Meniš tudi, da mu svojih čustev ne pokažeš z dejanji, čeprav si mu o njih pisala. Misliš s tem svoja doživljanja ali ljubezen do njega? Sta se morda pogovarjala o tem, na kakšen način si želita prejemati in izražati naklonjenost? Ljudje imamo različne načine izkazovanja čustev, zaradi česar lahko druga oseba v odnosu zaznava, da ji ne izražamo čustev, čeprav jih, vendar na svoj način – kot da "govorimo različne jezike", npr. uporabljamo besede, izražamo čustva s skrbjo, časom, drugimi dejanji.

Pomembna tema, ki jo zaznavam, je tudi prikrivanje odnosa pred družino. Praviš, da še nisi nikogar predstavila, vendar že predvidevaš, kako bi to potekalo, in te je strah odzivov. Misel na to, da bodo vsi vedeli, spraševali in pritiskali nate, je lahko zelo obremenjujoča. Kaj si konkretno predstavljaš pod tem pritiskom? So vprašanja, ki te še posebej skrbijo? Gre za teme, o katerih še nisi pripravljena govoriti, sprejemanje fanta ali kaj drugega? Razmisli tudi, kaj si ti sama želiš glede tega koraka. Če si pripravljena povedati družini in si tega želiš, ti lahko pri razmišljanju o naslednjem koraku v vajinem odnosu pomagajo naslednja vprašanja: Kaj je najslabše, kar se lahko zgodi? Kaj je najboljše, kar se lahko zgodi? Kaj je najbolj verjetno, da se bo zgodilo?

Za odnos sta potrebni dve osebi, ki ga soustvarjata, prevzemata odgovornost, vlagata trud in sta pripravljeni priti druga drugi naproti. Trenutki, o katerih pišeš, so neprijetni, vendar so lahko priložnost za boljše razumevanje sebe, druge osebe in odnosa, pa tudi za postavljanje meja in izražanje svojih potreb.

Če želiš napisati, kako se trenutno počutiš, o čem razmišljaš ob branju odgovora ali imaš še kakšno vprašanje, sem tu zate.

Toplo te pozdravljam.

Lina Buršič, dipl. psihologinja (un)