Teža

Odgovor svetovalke:

Živjo, Heehee!

Me veseli, da so te učiteljice usmerile na naš forum. Še bolj bi bila pa vesela, če bi kaj ukrenile tudi v svojih razredih, da bi se zbadanje, ki ga doživljaš, prenehalo.

Verjamem, da ti je težko. Še posebej, ker si izgubila prijateljico. Žal je pri teh starostih, v katerih ste ti in tvoji sošolci, pogosto, da se nekateri zelo radi spravljajo na koga, ki v čemerkoli izstopa. Že od nekdaj obstajajo ljudje, mladi in starejši, ki svoje pomanjkljivosti "rešujejo" tako, da se izživljajo nad drugimi. Pri mladih predvsem zato, ker jih doma niso naučili bolje oz. drugače. 

Vseeno: ni fer in ni prav, da se kdorkoli spravlja nate. Učitelji so danes že dobro podučeni o medvrstniškem nadlegovanju in nasilju in vedo, da morajo ukrepati. Zato te spodbujam, da jim poveš, kaj se dogaja in kako se zaradi tega počutiš. Če ti bo lažje, se najprej pogovori s šolsko svetovalno delavko. Misliš, da bi zmogla vsaj to?

Z veseljem ti stojim ob strani, ampak žal ne morem s tabo v šolo. In tam se mora nekaj spremeniti. Ti nisi ničesar kriva in pravico imaš biti, kakršna si - suha, debela, visoka, nizka in kakršnekoli barve las. Nihče v šoli te nima pravice nadlegovati samo zato, ker jim nekaj na tebi ni všeč.

Žal mi je tudi, da prijateljica ni prepoznala tvoje stiske in da se je, namesto, da bi te podprla, od tebe oddaljila. Predpostavljam, da je vedela, kaj se ti dogaja. Če kaj šteje: to že v štartu ni bila prava prijateljica. Vstopila si v adolescenco in v tem obdobju se kar pogosto dogajajo velike spremembe - tudi v prijateljstvih. Zato te spodbujam tudi, da se ne zapreš povsem pred vsemi in da daš novo priložnost kateri drugi punci - v šoli ali zunaj le-te. Imaš kak hobi? Oziroma bi preizkusila kakšnega novega? 

Kako pa se razumeš s starši? Bi lahko tudi njih prosila za podporo? Mladim tule vedno povem, da starši (v veliki večini) z veseljem podprejo svoje otroke in so praviloma počaščeni, kadar se v stiski obrnete nanje. Po mojih izkušnjah pa je strah spregovoriti tako ene kot druge. Izgubiti bržkone nimaš kaj, zato predlagam, da se jim zaupaš.

Pa še nekaj: nikdar in nikoli ne spreminjaj svoje zunanjosti samo zato, da boš drugim všeč. To je recept za nesrečnost. Seveda je fajn, da se potrudimo, da je drugim fino biti v naši družbi, ampak to pomeni predvsem, da smo do njih prijazni, iskreni in odprti. Dodaten plus je, če nam pri tem ne smrdi iz ust. ;) Da bi pa zaradi drugih hujšali ali se redili? Nikakor! Se ti "prijatelji" in sošolci, ki te oblegajo z zbadljivkami, kaj trudijo, da bi bili bolj všeč tebi? Ne. 

Glede postave pa takole menim: tvoje telo je šele na začetku preobrazbe v odraslost, v naslednjih letih bo doživelo en kup sprememb. Daj mu čas in zdrži - boš videla, da bo prej ali slej spet vse na svojem mestu. ;) Najboljša naložba v telo je uravnotežena prehrana in dovolj gibanja - nič drugega ti ni treba in na nič drugega ne moreš vplivati. Verjetno si pa že ugotovila, da smo čisto vsi unikatni in da popolnih teles ni (razen tistih, ki jih naredijo filtri na socialnih omrežjih - pa še ta ideal si je nekdo izmislil).

Se strinjaš?

Pa poročaj, kako ti gre, velja? :)

Čim bolj brezskrbno poletje ti želim,

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja