TESNOBA IN PANIKA

Pozdravljeni,

zanimivo, da prav jaz pišem, saj namreč prav takšne težave rešujem pri drugih, v službi. V privat življenju pa imam tudi sama težave, ki pa jih ne rešim tako zlahka. Neka nepojasnjena tesnoba me spremlja že par mesecev. Vem, da so te misli in občutki posledica določenih dogodkov v preteklosti, nikakor pa se jih ne morem znebiti. Kar naprej se nečesa bojim, sem za nekaj zasrkbljena. Zadnje čase res težko zaspim, ker mi prihajajo naprej čudne misli, kot so "kaj če se več ne zbudim", "moj partner bo imel lepo življenje z drugo žensko, imela bosta vse, kar si jaz želi", "takoj bi me pozabili". Naj omenim, da sem imela neke blažje zdravstvene težave. Šla sem na preiskave, kjer je hvala bogu vse v redu, a me včasih misli odpeljejo celo do te točke, da mislim, da mi zdravniki lažejo. Razloga za takšne misli sploh nimam, te misli pridejo same od sebe. Je pa res, da sva s partnerjem obravnavana na kliniki za neplodnost in je mogoče v meni strah, da ne bom v življenju dosegla nečesa, česar si neizmerno želim. Od teh misli sem že resnično utrujena, razmišljam le še o človeškem obstoju... Kar naprej imam to v podzavesti. Iskreno, težko mi je o tem govoriti v mojem krogu, saj živimo v okolju, kjer bi se najbrž obsojalo, da ima socialna pedagoginja takšne težave in bi mi to v poslovnem smislu zbijalo vrednost.
Zato se raje obrnem nekam, kjer ne vedo, za koga gre.

Že vnaprej hvala in lep dan!

Kaja