Tesnoba

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena Sončica!

Kot berem, si imela že sedaj pestro poletje - konec srednje šole in končno morje, ki te še vedno kliče nazaj in si neizmerno želiš, da bi se lahko vrnila. Če prav razumem, si želiš, da bi se lahko bolj sprostila in brezskrbno uživala, ne pa se že zdaj obremenjevala z odgovornostmi. Prav tako te dojemam kot zelo čutno osebo, ki čuti globoko tako glede sebe kot drugih, kar se vidi skozi tvoj zapis dogodka s fantom na morju. V tvojem zapisu čutim toliko čustev – bolečino, zmedo, krivdo, obžalovanje, tesnobo, pa tudi ljubezen, hvaležnost in sočutje. Vse to je del človeške izkušnje – še posebej v času, ko prehajaš iz mladosti v odraslost in ko se ti v življenju odpirajo novi svetovi. Verjamem, da ti ni enostavno z vsemi občutki, in normalno je, da se ti zdi preveč hkrati. Želim pa, da veš, da sposobnost globokega čutenja in razmišljanja nista slabost, temveč dar, ki pa včasih prineseta težje trenutke.

Ko si opisovala počitnice na morju s prijateljico, sem si še jaz zaželela, da bi bila na morju. Normalno je, da si tako želiš vrniti - končno si lahko zadihala po vseh testih in se sprostila, ob sebi si imela prijateljico, ki ji je bilo res mar zate, in bila si v okolju, kjer te niso omejevale odgovornosti. Res sem vesela zate, da si lahko imela to izkušnjo!  Ko se nekaj tako intenzivno lepega zaključi – sploh po težkem obdobju, kot je matura – lahko občutimo, kot da smo izgubili del sebe. Vprašaj se sedaj raje tole: "Kaj točno sem doživela tam, kar mi je dalo občutek, da sem »manj ujeta v sebi«? Je to občutek, ki bi ga lahko vsaj delno prenesla tudi v druge trenutke (npr. v Španijo, v stik s sabo, v pogovor s prijateljico)?" Verjamem, da se ti bo utrnilo nekaj idej. Čaka te še celo poletje priložnosti in še veliko lepih dogodkov imaš v planu.

Opisala si tudi večer s fantom, ki se ni najbolje končal, ostal pa ti je močen spomin in zmedenost. Verjamem, da ti ni lahko, saj si se povezala s fantom, ga doživela kot čustveno osebo, nato pa nenaden preobrat vedenja. Normalno, da te je šokiralo in verjamem, da tudi prizadelo. Hočem pa najprej povedati, da kar se je zgodilo, ni bilo prav. Tvoje telo in tvoje besede so govorile »ne«, on pa tvojega "ne" ni spoštoval. To, da si ga objela ali mu rekla kaj toplega, ne pomeni, da si s tem pristala na karkoli. Meje niso nekaj, kar izgine, če se ti zdi nekdo najprej nežen ali ranljiv. Vsaka oseba je odgovorna za svoje vedenje – on je prestopil tvoje meje.Kot si zapisala, si bila tudi pod vplivom alkohola, ki zamegli razmišljanje in težje se racionalno odločamo. Vesela sem, da si imela ob sebi takrat prijateljico, ki ti je stala ob strani in te poskušala zavarovati. Omenila si še, da ti je žal, da si bila nesramna do nje. Si se uspela z njo tudi o tem pogovoriti?

Glede občutkov zmedenosti, ko si fanta hkrati zavračala, a ga še vedno objemala pa bi ti želela še reči takole: si še v obdobju odraščanja in raziskovanja. Normalno je, da še odkrivaš intimnost in pomembno je, da si tu vzameš čas in in res slediš svojemu občutku. Radovednost je popolnoma normalna, alkohol še dodatno zabriše meje, pomembno pa je, da se o teh stvareh odločaš zavestno in ne pod vplivom alkohola. Tako boš tudi bolj jasno vedela, kje so tvoje meje in kaj ti je udobno ter pri tem vztrajala. Tako kot ti spoštuješ in poskušaš razumeti čustva drugih, si zaslužiš, da tudi druga oseba spoštuje tebe. Vprašaj se še, kako bi lahko naslednjič prepoznala, kdaj te tvoje srce vodi v sočutje, a tvoje telo že čuti nelagodje? Prisluhni in upoštevaj tudi te občutke.

Postavljanje svojih mej pa ni pomembno samo z drugimi ljudmi, ampak tudi pri svojih občutkih. Kot si opisala, te močna občutenja lahko ovirajo pri stvareh, ki jih nekako doživljaš kot svojo življenjsko pot, če sem prav razumela. Želiš si pomagati ljudem, jih negovati, saj ti je mar zanje, kar je zelo lepo in pohvalno. A ravno zato ti je lahko preveč v okoljih, kjer vidiš trpljenje, pa nisi vedno zmožna delovati tako celostno, kot si želiš. Premisli...  Kako bi lahko tudi v takem delu postavila zdrave meje zase – da bi lahko nudila skrb, hkrati pa ne izgorela? Bi lahko s kom tam delila svoje dvome in občutke? Morda tudi s to glavno osebo, kjer boš delala? Zapisala si, da je zelo super oseba. Si lahko dovoliš, da poleti nekaj tednov nisi »produktivna«, ampak samo – človeška? Kaj če poletje ni test tvoje vrednosti, ampak priložnost, da se povežeš s sabo? Tvoje razmišljanje o tem, da bi kdaj delala v gostinstvu ali kaj bolj lahkotnega, ni neresno – je zelo zrelo. Ne pomeni, da zapuščaš svojo vizijo. Pomeni samo, da spoštuješ svoje trenutno čustveno stanje in meje. Imaš čas in nikamor se ti ne mudi. :)

Zapisala si še, da ti je težko iti sama na potovanje v Španijo, a že s tem, ko si si organizirala to potovanje, kažeš svojo moč in odločnost. Sklepam, da si ravno zdaj na tem potovanju, kako ti gre trenutno? Si uspela doživeti kaj lepega? Morda ti pomaga še tole vprašanje: Kaj bi ti lahko pomagalo, da bi se v Španiji (ali na kakšnem drugem izletu) počutila bolj povezano – s sabo, z drugimi? Je to zapisovanje misli? Je to en stik na dan z osebo, ki ji zaupaš? Je to nekaj, kar si fizično prineseš s sabo – da ti da občutek doma?

Zapomni si še, da si dovolj takšna kot si in si veselja ne potrebuješ "prislužiti". Tvoj zapis ni "preveč" in ne potrebuješ se opravičevati, če je "malo tu in malo tam". To je proces odraščanja, iskanja sebe, svojih meja in zorenja. Lahko je naporen, včasih samoten, včasih poln vprašanj brez odgovorov – ampak iz njega raste nekaj močnega. Tvoja moč. Tvoj glas. Tvoja meja. Tvoja vizija. Morda je zdaj res tudi pravi čas, da si poiščeš terapevtski prostor, kjer boš lahko še globlje raziskovala vse to – kjer ti bo nekdo pomagal držati prostor, ko je vsega preveč. Če želiš lahko tudi sem zapišeš odgovore na zgornja vprašanja - ne kot nalogo, ampak kot vodenje pri raziskovanju sebe. Morda ti pomaga doseči večjo jasnost.  Res upam, da ti bo odgovor v pomoč in ti želim mirno plovbo skozi poletje - pusti si biti prisotna v tem trenutku. Tu sem zate, če mi želiš ponovno pisati.

Patricija Knez, mag. psihologije