Terapija

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen!

Zelo dobro je, da razmišljaš o terapiji in da si želiš narediti nekaj zase. To, da si to sploh upaš zapisati, je že velik korak. Povsem normalno je, da ne veš, kako začeti pogovor z mamo – večina mladostnikov ima s tem težave, še posebej ko gre za nekaj tako osebnega.

Največkrat čakamo popolni trenutek za tak pogovor, ki pa ga najpogosteje ni. Vendar pa je lahko pogovor lažji, če se nanj pripraviš. Poskusi izbrati trenutek, ko je mama mirna in ni v naglici. Začni z nečim preprostim, npr. “Mama, nekaj pomembnega bi ti rad povedal, ampak mi je malo nerodno. Me lahko za trenutek poslušaš?” Povej ji, da želiš pomoč zato, ker želiš bolje razumeti sebe in svoje počutje. Poudari, da ti je težko o tem govoriti, a da ti je pomembno, da ve, kako se počutiš. Veliko staršev se ustraši, ko slišijo besedo “terapija”, ker mislijo, da je to nekaj zelo resnega. Če ji razložiš, da gre za podporo, pogovor in učenje strategij za spoprijemanje, bo verjetno lažje razumela.

Pomembno je, da veš, da terapija za mladostnike ni nujno plačljiva. V Sloveniji obstajajo Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kjer je pomoč brezplačna in dostopna z napotnico. Tja se lahko naročiš sam ali skupaj z mamo, in to ne predstavlja dodatnega finančnega bremena. Poglej lokacije centrov za duševno zdravje na povezavi: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/otroci-in-mladostniki/

Poleg tega v večjih mestih (Ljubljana, Maribor, Novo mesto in Koper) obstajajo tudi Svetovalni centri za otroke, mladostnike in starše, kjer nudijo psihološko pomoč, svetovanje in podporo družinam. Tudi ti centri so brezplačni in namenjeni prav takšnim situacijam – ko mladostnik potrebuje varen prostor za pogovor, starši pa morda ne vedo, kako pomagati.

Če ti je res zelo neprijetno, lahko mami najprej napišeš kratko sporočilo ali pismo. Včasih je lažje izraziti, kaj čutimo, ko imamo čas, da svoje misli zapišejo. Če mi poveš več o tem, zakaj si želiš pogovor s strokovnjakom za duševno zdravje, ti lahko morda bolj konkretno svetujem. 

Lep pozdrav,

Ajda Busija-Novak, mag. psihologije