Telefon

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Najprej – hvala, da si se oglasila in tako iskreno zapisala, kaj te teži. Veliko samorefleksije je potrebno, da priznaš, da si na telefon navezana bolj, kot bi si želela. Žal ti pri tem, da bi odklenila telefon brez PIN-a, ne morem pomagati – to vprašanje je bolj za servis ali za osebo, ki ti je telefon pomagala nastaviti. Vendar... mogoče ni tako slabo, da imaš zdaj malo pavze.

Prav imaš – telefon zna biti pomočnik pri šolskih nalogah in povezovanju s prijatelji. Ampak po drugi strani pa lahko tudi hitro postane past. Naši možgani se hitro navadijo, da telefon pomeni zabavo, pomiritev, včasih celo občutek varnosti. In potem, tudi ko ga odložimo, del možganov še kar razmišlja o njem. Mogoče si že kdaj imela občutek, da ti je v žepu zavibriral – pa ni. 

In ja, tudi mene bi "srbelo", če bi se nenadoma mogla ločiti od telefona. To, kar doživljaš, je resen občutek in vreden razumevanja. Rešitev pa ni v tem, da si rečemo:  "pa daj telefon stran", ampak v tem, da se naučimo, kako ga uporabljati bolj po pameti. Ključno je samoomejevanje – to pomeni, da si sama postaviš meje in jih skušaš tudi spoštovati. In to je veščina, ki zahteva veliko treninga, za to je dobro da vztrajaš in se pri tem ne pretirano obsojaš, če boš morda kakšen dan v poskušanju samoomejevanja slabša. 

Zelo pomaga, če imaš za pričetek neke zanesljive pripomočke. Ena izmed aplikacij, ki meni res pomaga, je Onesec – ko hočem odpreti kakšno aplikacijo, me najprej ustavi in mi reče "hej, si res prepričana, da to zdaj rabiš?" In včasih ravno to pomaga, da se spomnim: mogoče pa res ni tako nujno. Obstaja še veliko takih aplikacij, lahko jih poiščeš skupaj s starši. Tudi nastavitve na telefonu ti omogočajo, da si določiš časovne omejitve za posamezne aplikacije – in če ne gre drugače, lahko starše prosiš, da jih nastavijo oni, po tvoji želji.

Naslednja dobra poteza je, da je tvoja soba - soba brez telefona. Za to rabiš nekaj trikov: na primer, si kupiš čisto navadno budilko, da telefon zvečer ne odneseš k postelji. Lahko si rečeš, da bo spal v kuhinji ali dnevni sobi. Prvi teden ti bo mogoče res težko – ampak če zdržiš, se bo zgodilo nekaj zanimivega: tvoji možgani se bodo počasi začeli spet učiti, kako zaspati brez zaslona. 

In ko že govoriš o šolskem delu – čisto res je, da zanj veliko uporabljamo telefon. Ampak ravno zato je fino, če si del šolskega časa organiziraš brez zaslona. Zvezek, knjiga, pisalo. Da treniraš možgane tudi brez hitrih rešitev in si znajdeš in najdeš znanje na drug način. Tako jih učiš potrpežljivosti in zbranosti – in to je nekaj, kar ti bo koristilo vse življenje, ne samo pri učenju.

Za konec pa še to: če hočeš, naredi mini raziskavo zase. Opazuj sebe en dan – kdaj primeš telefon, zakaj, kaj iščeš na njem. Zapiši si. In potem premisli, katera od teh rab je res pomembna – in katera je samo navada. To je kot trening. Ni treba biti popolna, samo začeti moraš in vztrajati.

Sporoči, kako ti bo šlo!

Vse dobro!

Mija Repenšek, mag. zakonskih in družinskih študij, psihoterapevtka stažistka