Tašča

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

Če prav razumem, si v dolgotrajnem odnosu s fantom, ki ti veliko pomeni, a že dlje časa opažaš, da tvoja povezava z njegovo mamo ni spoštljiva ali prijetna. Od začetka imaš občutek, da te ne sprejema, prav tako ima ponavljajoče komentarje o tvojem videzu, prehrani, šoli in vajinem odnosu, s čimer prestopa tvoje meje. Prav tako ji tvoj fant ne postavi jasnih mej, niti se o tem s tabo ne želi zares pogovarjati.

Včasih je za starše sicer res zelo težko, ko njihovi otroci odraščajo in začnejo ustvarjati svojo pot, posebej če so imeli z njimi močno, včasih celo pretesno vez. Nekateri si vnaprej predstavljajo, kakšno bo dekle (ali fant), s katerim bo njihov otrok v razmerju in ko realnost ne ustreza povsem tej njihovi predstavi, pride do nekega tihega razočaranja ali celo do želje po nadzoru. Namesto da bi sprejeli nove odnose v svoji odrasli družini, začnejo tekmovati, presojati ali pa poskušajo na subtilne načine ohraniti nadzor. A to ne opravičuje nespoštljivega ali pasivno-agresivnega vedenja. Zelo pomembno je, da si fantu povedala kako se počutiš in se odločila, da ne boš ostala tiho, ko te bo njegova mama žalila. To ni »neka malenkost«, ki bi jo morali ignorirati, temveč ponavljajoč vzorec poniževanja in nespoštovanja. In ni pomembno, kdo to počne, ali je to mama, brat, sestra ali prijatelj. Nihče nima pravice, da z nekom tako ravna.

Tvoj fant je zdaj pred pomembno odločitvijo. On ne rabi »izbirati« med tabo in mamo, ampak med tem, ali bo odrasel moški, ki zna postaviti meje tudi svojim staršem, ali bo še naprej dopuščal, da se nekdo v njegovem življenju grdo obnaša do osebe, ki jo ima rad. Če ti nekdo nekaj dela, kar te boli, potem partner ne bi smel biti nevtralen opazovalec. Dobro si naredila, da si se pogovorila. Da si povedala, kako vidiš situacijo in kaj si ne želiš več dopuščati. Prav imaš, ko praviš, da ne boš več vsega prenašala. In če mu je mar zate, potem bo to vzel resno. Lahko da ne bo popolno, lahko da bo naredil majhne in počasne korake, ampak ključno je, da ti ne rabiš dvomiti vase, ko čutiš, da je nekaj narobe. Ne pretiravaš. To, kar doživljaš, ni normalen odnos med taščo in partnerko njenega sina.

Pomembno je poudariti, da odnosa s partnerjevimi starši ni treba uničiti, da bi postavila meje. Ravno nasprotno. Tako ti kot tvoj partner lahko to storita na miren in spoštljiv način. Partner lahko svoji mami pove, da si želi, da bi se ti v njihovi družbi počutila dobrodošlo in spoštovano, ter da mu ni prijetno, kadar sliši komentarje, ki so kritični ali zbadljivi. To lahko izrazi brez obtoževanja, kot skrb za odnos in željo po razumevanju. Tudi ti lahko, če pride do naslednjih opazk ali žalitve, jasno in mirno poveš, da ti to prijetno in da te prizadane. Včasih že to, da postavimo mejo z dostojanstvom, prinese spremembo v dinamiki in pokaže, da si ne bomo več dovolili, da se nas rani. Pomembno je, da oba ohranita spoštljiv ton, a hkrati ostaneta zvest sebi in svoji resnici.

Če se boš spet znašla v podobni situaciji in boš začutila, da gre spet v smer nespoštovanja, si mirno lahko rečeš tudi: "To ni moje. Tega ne sprejemam." V končni fazi lahko tudi vstaneš in se umakneš. Ni tvoja dolžnost, da zdržiš v okolju, kjer si napadana, tudi če gre za njegovo družino.

Na dolgi rok so zares dragoceni tisti odnosi, v katerih lahko ostajamo zvesti sami sebi, kjer se počutimo spoštovane, varne in sprejete. Vem, da ti ni lahko in da bi si želela, da bi bilo drugače. Kar koli se bo zgodilo naprej, si zaslužiš biti v odnosu, kjer bo tvoja beseda nekaj veljala in kjer ti ne bo treba skrivati svojih ran ali igrati vloge, ki ti ni pisana na kožo. Zaupaj vase in v to kar čutiš. Prav tako imaš vso pravico, da to tudi (na spoštljiv način) izraziš. Držim pesti, da se bo dobro razpletlo. Če imaš kakšen dvom ali bi želela še kak nasvet, sem tu zate.

Tanja Kodrič, dipl. psihologinja (UN)