talking stage

Se že v naprej opravičujem za veliko besedila, na kratko je moja težava punca, ki je nikoli nisem spoznal.

To zgodbo sem že stokrat povedal kolegom,kolegicam, znancem a je še vedno ne morem preboleti zato sem se odločil da še tu na hitro razložim moj problem.

Pred kakšnim letom sem na snepu dodal punco, ki se mi sprva ni zdela nič posebnega. Začela sva si pisati in se tako spoznala preko sporočil. Punca se mi je zdela lepa in bila je takrat zelo komunikativna in prijazna, zato sem pomislil da bi lahko probal imeti kaj z njo. Vedel sem da bi jo moral prvo spoznati preden sem si karkoli želel, zato sem jo prepričeval da bi se dobila. Vedno je našla kak izgovor da ne more in jaz zaslepljen od naivnosti sem še vedno vztrajal da bi se dobila. Bil sem še celo tako zatreskan, da po tem ko mi je povedala da noče zveze, sem še vedno vztrajal, misleč da bo spremenila svojo odločitev sčasoma. Tako sva si pisala še naprej približno pol leta tam nekje do poletnih počitnic, ko mi je končno dala upanje, ko mi je povedala da imam veliko šanso, da bi kaj imela. Takrat me je oblilo takšno veselje, ki ga redko občutiš. Od takrat je šlo še samo na slabše. Toliko upanja sem dobil za nekoga, ki ga nisem poznal, da ne govorim o trudu in času ki sem ga zapravil za tipkanje sporočil. Zmenila sva se da bova šla ven po koncu ocenjevalnega obdobja (1 dodaten mesec) potem sva se pa zmenila da greva ven par dni pred koncem šole in se spomnem kako sem bil vesel. Nisem mogel dočakat tistega dneva. Potem mi pa takrat napiše očiten lažen izgovor in sem imel dosti in sem blokiral. Potem mi je kasneje še na instagram nekaj pisala in sem jo še tam blokiral. Bil sem uredu do septembra, ko je bilo treba nazaj v šolo. Takrat sem se spomnil vsega kar sva se pogovarjala, vseh pričakovanj ki sem jih imel, vseh lažnih spominov katere sem si predstavljal kaj bi lahko imela. Iz tedna v tedna sem bolj razmišljal o tem. En dan so me misli premagale in odblokiral sem punco in ji začel pisati ponovno. Pisal sem ji kaj sem naredil narobe, zakaj me ni hotela. Opravičila se mi je, da me je zavajala in mi povedala da sem čisto v redu fant, le da ve da midva nisva za skupaj, potem sva kasneje zaključila pogovor in potem sem mislil, da je to zdaj za mano in da sem konco prebolel, zato sem jo blokiral in s tem zaključil, ampak potem ni bilo nič bolje. Vse se je samo poslabšalo. Še bolj sem razmišljal o tem in vsakič ko sem pomislil nanjo sem postal zelo žalosten. Želim si da bi lahko šel nazaj in je sploh nebi nikoli dodal, ker se zaradi nje še do danes obremenjujem in vznemirjam. Največji problem tega je da mi je žal da me je prizadel nekdo, ki ga nikoli nisem spoznal in vem da ni nič drugega kot navaden človek tako kot vsi ostali. Vem da bo čez čas me minilo in bo to v prihodnosti majhna, nepomemna neumnost, ki se ji bom samo smejal, a zdaj mi je še zelo hudo in sem zelo občutljiv na celotno zadevo z "kr eno iz snepa".

Nauk zgodbe je da se nikoli ne izplača toliko truditi za žensko, ki nikoli ni isto čutila kot si ti do nje. Predvsem je treba trezno razmišljati in ne smes biti naiven. Nihče ni vreden tega, da bi se zanj mogel vznemirjati.

Moje vprašanje pa je kaj naj zdaj? Želim preboleti a se mi zdi da mi bo še vzelo dolgo časa preden bom čisto mimo vsega tega. Občutek imam da bi jo mogel spet odblokirat in se probal pogovorit tako da mi bo bolje a vem, da najvrjetneje nebom nič rešil z še več tipkanja. Vem, da je odgovor večine, naj se ne "sekiram" ampak sem probal in težje je kot si je misliti. Za zdaj bom pa še naprej probal pozabiti in se potrudil, da gre iz moje glave.

Se opravičujem za dolgo sporočilo, veliko stvari imam za dati iz sebe. LP

Zdravo!

Prebrala sem kaj se ti je zgodilo. Najprej da ti odgovorim na vprašanja, torej zdiš se zelo vredu fant, z dobrim srcem. Naredil si že dosti, da si ti vztrajal, kljub temu da te je ta punca zavajala. Vem vsi imamo včasih občutek, da bi lahko dali še več in da bo upanje umrlo zadnje. Jaz sem imela podobno izkušnjo, kjer me je fant zavajal jaz pa sem poskušala pa poskušala. Rabila sem kar dosti časa in tudi pogovor z prijateljicami, da so mi iz njihovega vidika povedala kako zgleda situacija. Prosim ni se treba počutit grozno, zarad tega včasih se morejo stvari zgoditi z razlogom. Glej ena izkušnja več v življenju. Vem, da bi rad šel naprej ob enem pa tudi nemoreš nehat razmišljat o njej. Če bi ti kdo rekel ignoriraj jo ali pozabi jo ne bi tako šlo. Saj razumem situacijo pač počasi boš lahko šel naprej. Jaz verjamem da ti lahko uspe!! navijam da ti boo! pa glej ne obupat, če treniraš kaj daj fokus na tisto ali pa na šolo. Pa tudi probaj iskati naprej, mogoče bo lažje če se boš zamotil s kom drugim. Situacija ni črna je pa težka in vem sama sem vse to dala skozi. Lahko daš tudi ven ne vem če rad pišeš da napišeš kako se počutiš- vem to zveni glupo pa brezveze sam mogoče pa pomaga kaj pa veš. V glavnem maš to ne obupat, pa vsak dan bo boljše. Pa ne pozabi vse bo okej!

Lp:)

Zahvaljujem se obema za pomoč in rad bi povedal da mi je čisto malo še vseeno bolje in upam da bo takih dni vedno manj ko bom žalosten zaradi nje. Mogoče je zdaj spet bolje ker sem se začel spet začel pogovarjati z drugimi in tudi novimi ljudmi. Zato tudi upam da ko bom spet osamljen da si nebom spet razbijal glave za to kar je bilo ker vem da ne morem ničesar spremeniti. Hvala za vse lepe misli.