#to sem jaz

Vprašanje:

Tako zelo pogrešam

Tema: Čustva, Nasilje, Žalost in depresija

  • ma

    majala3521

    majala3521

    Objavljeno: 19 feb. 2022 11:00

    Pozdravljeni!

    Pred 11 leti mi je umrl dedek. Bila sem še majhna ampak se spomnim vsakega dejanja, vsake stvari ki sva jo storila skupaj. Res me je imel rad in je bil ponosen na mene. Jaz ga tako močno pogrešam. Samo da bi ga lahko še enkrat vidla pa mu rekla hvala da je verjel v mene, da je vedno bil z mano. Jaz pa nisem bila tam v bolnici pri njem ko je umiral, čeprav je vedno spraševal po meni. Nevem zakaj verjetno je bilo predaleč da bi šla do njega v bolnico najmanj 3 ure vožnje. Ampak res hočem biti z njim. Nemorem več brez njega. In nasploh ne more biti ponosen na mene glede na to kaj vse sem že naredila. Bila sem naivna in verjela enemu fantu ki v resnici se je pretvarjal in nevem kdo jd bil me je izsiljeval za nage slike.. Mi grozil..in sem poslala in je objavil na fb kjer sva se tudi spoznala.. No to je potem cela moja osnovna šola videla tako da ni bilo tako lahko.. Seveda je šlo na policijo ampak ga niso našli. Potem sem čez nekaj let zopet nasedla lepim besedam ampak tega je moja druzina poznala in mi jr grozil da ce mu ne pošlem nagih slik in videov bo vse poslal in povedal mojim staršem. Nevem zakaj sem tako neumna. Res dedek ne more biti ponosen na mene. Ne zaslužim si ga. Niti enega njegovega dejanja. Samo želim biti z njim ker ga res pogrešam in hočem biti z njim mogoče pa počasi bom.

    Sodeluj v pogovoru

  • Uredništvo

    Matic Cizel,

    Objavljeno: 19 feb. 2022 11:00

    Odgovor svetovalca:

    Pozdravljena majala, hvala za tvoje pismo.

    Lepo si opisala občutke, v katerih je zaznati krivdo, obžalovanja in pogrešanje bližnjega. Veš, takole od zunaj bi te rad pomiril s stavkom, da nič od napisanega ni tvoja krivda - ne odsotnost ob dedku, ko se je poslavljal, še manj izsiljevanja s fotografijami, ki si jih žal doživela. Pa nisem prepričan, če bi te moj povzetek povsem pomiril, saj je tvoje subjektivno doživljenje najbrž drugačno od videnje tistih, ki smo tvoje sporočilo prebrali.

    Nisem razumel, kako se je razpletla druga izkušnja z izsiljevanjem za fotografije. V obeh primerih je šlo za kaznivo dejanje, za kar seveda nisi kriva. Bila si prevarana, zlorabljeno je bilo tvoje zaupanje, kar si potrdila tudi sama. In kot si ugotovila sama, je šlo za izsiljevanje in grožnje. V takih primerih se velja obrniti na 113 ali na nekoga drugega, ki ti lahko pri prijavi izsiljevanja pomaga. V tem drugem primeru priporočam nekoga, ki ima več izkušenj ravnanja v takih situacijah, npr. šolska svetovalna služba, lahko tudi telefon za mladostnike 116 111 ali telefon za vse, ki doživijo katero od oblik nasilja 041 204 949, kjer ti bodo lahko svetovali in te usmerili.

    Četudi lahko ob tem začutiš sram, se moraš zavedati, da edino tako zaščitiš samo sebe. To se ne dogaja le tebi. Takšnih spolnih in drugih zlorab je na internetu precej. Ne boj se - imaš moč, da ga ustaviš! Grožnje, da bi povedal tvojim staršem, so seveda prazne, saj gre pri izsiljevanju za kaznivo dejanje, kjer je storilec on. Verjamem pa, da takšne besede neprijetno in zaštrašujoče vplivajo, zlasti ko se zgodi prvič, drugič. Kar storilec ve in izkoristi.

    Praviš, da je ostalo nekaj neizrečenih stvari, ki bi jih želela sporočiti dedku. Meniš, da lahko to še vedno storiš, na nek drug način? Verjamem da bi se strinjala z menoj, da fizična bližina s človekom ni edini način bližine. Nekateri pravijo, da podobne misli in sporočila osebam ki jih ni več z nami zapišejo, nekateri povedo naglas, spet drugi jih sporočijo v mislih. Verjamem, da ni zaman in da takšna sporočila najdejo pot do tistega, ki mu jih namenimo.

    Prepričan pa sem tudi, da bi tudi dedek želel, da se imaš dobro v sedanjosti in ne trpiš zaradi njega ali razmišljanj o preteklosti. V nasprotnem lahko zamujamo življenje in tiste izkušnje, ki se dogajajo tukaj in zdaj. Omenjaš, da brez dedka ne zmoreš, a brez njega si zmogla 11 let, kar kaže na tvojo moč.
    Praviš, da dedek ne more biti ponosen nate, celo, da si ga ne zaslužiš. S tem se nikakor ne morem strinjati. Težki preizkušnji z izsiljevanjem nista tvoja krivda. Še manj pa, da bi šlo za edine dogodke ali elemente, ki bi te kakorkoli definirali. Lahko pustijo sledi, a te ne definirajo in ne povedo kdo si. Verjamem in vem, da imaš ogromno drugih kvalitet, ki jih vidijo bližnji in ki bi jih videl tudi dedek in bil zaradi njih nanje ponosen!

    Veliko občutkov in razmišljanj je v tebi. Nisem najbolje razumel, ali si se že kdaj poskusila s kom pogovoriti o tem? To so lahko starši, prijatelji, sorodniki, tudi svetovalni delavec na šoli,... Večina pravi, da občuti razliko, nekoliko manjši pritisk, ko da takšno vsebino iz sebe.

    Si morda pomislila, da bi govorila s kakim strokovnjakom, ki se ukvarja z reševanjem problemov in takšnih občutkov? Naprimer, z nekom moje stroke? Da lahko podeliš občutke ter prejmeš usmeritve in kakšen nasvet. Sporoči, kakšen se ti zdi moj predlog.
    Svetovanje preko spleta, kot je npr. to, ti lahko ponudi neke osnovne smernice ali usmeri na pomoč v živo, ima pa tudi omejitve, ki jih lažje premosti pogovor v živo. Zato bi te toplo k slednjem vzpodbudil.

    Če bi se kdaj počutila zelo slabo, bi te dodatno povabil da pokličeš na katerega od telefonov za pogovor. Npr. 116 111 in 116 123 delujeta 24h na dan, 01 520 99 00 je na voljo med 19h in 7. zjutraj. Včasih lahko že en pogovor naredi razliko in stvari vidimo drugače.

    Oglasi se in napiši še kaj, ko boš želela.

    Lepo te pozdravljam,


    Matic Cizel, mag. psihologije

  • ma

    majala3521

    majala3521

    Objavljeno: 19 feb. 2022 11:01

    Pozdravljeni!

    Najprej hvala za tako hiter odgovor. Ko se je vse skupaj začelo prvič preko facebooka sem napisala že da je slike videla cela osnovna šola. Moja tedanja najboljša prijateljica me je izdala lahko tako rečem in vse povedala razrednicarki in svetovalni delavki in jima poslala tudi slike. Seveda sem opravila razgovor z obema in tako je prišlo na policijo, mene pa so poslali k psihologu ker to ni tako lahka zadeva, poleg tega sem se začela tudi rezat. Ko je moja družina izvedela se je v bistvu komaj začelo moje trpljenje, vse vožnje ko me je mama vozila sem in tja k paihologinji mi niso najbolj pomagale, saj sva se pogovorili z psihologinjo vse ampak nisem smela izraziti svojih pravih čustev kaj jaz čutim. Mamo je bilo strah da bi me dali v psihiatrično bolnico in morala sem vse lepo izvesti govoriti da nisem več depresivna da si nebom nikoli več škodila. Bilo je konec obiskov in potem čez čas je bila druga moja tragedija ki pa je prav tako šla do svetovalne delavke na naši osnovni šoli, ampak tokrat me niso poklicali več na razgovor ampak samo mojo mamo in potem sem imela pekel doma. Bilo je grozno. To se v bistvu ni rešilo no nevem kaj je potem bilo s temi slikami, vem samo da so me vsak dan na avtobusu zajebavali, kričali ime od tega ki sem mu poslala slike, ker je ravno ta treniral nogomet skupaj z takratnimi 8 razredi tako da se je to zgodilo ko sem bila v 9 razredu. Nevem če je on imel kake težave ali so se starši kaj zmenili nevem nič. Edino poslali so me nazaj k psihologu, kjer sem zopet poslušala da sem ponovila napako in ja zdaj bo počasi 3 leta od tega sem 2 letnik in imam fanta ki vse to ve. Izvedela je tudi njegova družina in mislim da me ne bodo prav dobro sprejeli. Skupaj sva 1 leto in 2 meseca. Nevem kako je njegova družina to izvedela ker niti sam neve. Ampak ga res ljubim. On ima tako srečno druzino, vsi so med seboj povezani si lahko zaupajo in tudi zato nevem če me bo njegova druzina sprejela ker moja družina ima samo negativno energijo. Oče je večino dnevov v tednu pijan ali se prepira z mamo. Mama se krega nonstop nad sestro, se joče in dere celi čas. Res me je strah ker je on vse kar še imam in res nočem iti stran od njega. Jaz nisem takšna kot je moja družina 1 leto in nekaj že ne pijem alkohola, ne preklinjam, rada pečem... Ko bi ga vsaj dedek spoznal.

  • Uredništvo

    Matic Cizel

    Objavljeno: 19 feb. 2022 11:01

    Odgovor svetovalca:

    Pozdravljena.

    Hvala, ker si nekatere izkušnje podrobneje opisala in zaupala. Veš, navkljub nekaterim manj prijetnim izkušnjam, je v tvojem pismu zaznati nekaj optimizma in stvari, ki dobro vplivajo nate. Praviš, da imaš fanta, ki ga imaš zelo rada, njegovo družino opisuješ kot zelo pozitivno. Ker si povedala, da na tvoje počutje večkrat vplivajo drugi, to pomeni da boš lahko čutila tudi pozitiven vpliv, ki ga zaznavaš z njihove strani. Praviš tudi, da prekinjaš tiste negativne vzorce, ki jih kot slabše ocenjuješ pri svoji družini (alkohol, preklinjanje), kar je vsekakor zelo spodbudno in pohvalno!

    Nisem najboljše razumel sicer, zakaj nisi smela izraziti svojih čustev pri psihologu. Težje si predstavljam, da bi bilo to vodilo psihologa. Morda si tako začutila oz. interpretirala v dani situaciji. Stvari, ki jih poveš psihologu so zaupne in ustrezno lahko svetujemo / usmerjamo takrat, ko imamo natančne informacije.

    Ker praviš, da je bilo zlasti v preteklosti nekaj več depresivnega počutja, se mi zdi še pomembneje, da se usmerjaš k temu, kar dobro vpliva nate in to načrtno umeščaš v svoj urnik. Dobro je, če je takšnih stvari več, ne le ena. Npr. kakšen hobi, pogovor ali druženje, prijetna knjiga, tudi serija npr, ki te sprosti.

    Iz tvojega zapisa je prepoznati tudi kar nekaj avtomatskih negativnih misli in manj prijetnih interpretacij oz. zaključkov, tudi za dogodke ki jih npr. še pričakuješ in ob tem sklepaš, da se lahko končajo slabo. Kar naj bo seveda le ena izmed možnih razlag, vedno obstaja tudi možnost nasprotnega, torej da bo izid ugoden, pozitiven. Večkrat se spomni tudi na to. Omenjaš npr. skrb, da te fantova družina ne bi sprejela. Pomisli, kaj bi bilo nasprotno tej razlagi. Bi se s tvojo domnevo strinjala npr. prijateljica? Morda se lahko o tem pogovoriš tudi s fantom in mu zaupaš svoje dileme. Ne pozabi kar sva že omenila, da so podobne izkušnje z neprijetnimi izkušnjami preko spleta danes žal pogoste in morda tudi njegova družina za takšne primere in izkušnje ne sliši prvič.

    Morda se slišijo nekateri zgornji nasveti (npr. načrtno usmerjanje v pozitivno) preprosti, a so pri vzdrževanju in izboljševanju počutja lahko zelo pomembni.

    Nekaj o prekinjanju negativnega razmišljanja si lahko prebereš tudi v spodnjem koristnem priročniku, od strani 64 naprej. Verjamem, da lahko prebereš kaj zanimivega.
    https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/f ... _stres.pdf

    Lepo te pozdravljam,


    Matic Cizel, mag. psihologije

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Odgovori

Pravila uporabe spletne svetovalnice

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje