Študij

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena.

Izčrpno in natančno si popisala svoja razmišljanja o izbiri študija. Lepo si opisala dilemo, pred katero se ob odločanju za študij znajdejo številni (predvsem) gimnazijci: kaj študirati, da bom ob zaključku študija imel dobre možnosti za zaposlitev, da me bo hkrati poklic veselil, da bo imel pogoje dela, ki si jih želim itd.  Napisala si še nekaj, kar pogosto slišim od (uspešnih) gimnazijcev: da se od njih pričakuje, da se bodo odločili za poklice, ki veljajo za ugledne, kot je medicina, pravo - menim, da so to tudi poklici, ki so med najbolj vidnimi, v smislu, da če starš sosedu na vprašanje, kaj študira ali počne njegov otrok, reče, je zdravnik, odvetnik, je vsem jasno, da je ta otrok 'uspel'; če mu odgovori, da je projektni vodja v firmi, ki izdeluje konvektorje, mu je pa bolj malo jasno ...

Iz tvojega pisanja razberem, da te zanima ogromno stvari in da razmišljaš o zelo različnih študijih. Če bi sedela pri meni v šoli na študijskem svetovanju, bi ti najprej dejala, da se poskusi čim manj ozirati na pričakovanja in sugestije drugih in poskusi izbrati študij in poklic v skladu s svojimi željami in interesi. Ker te zanima toliko različnih področji, pa bi ti predlagala naslednje 'dejavnosti':

- Če tega še nisi naredila (v srednji šoli), reši test Kam in kako, ki ga najdeš tukaj Kam in kako za študente in odrasle - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ustvariš si uporabniško ime in geslo, nato pokljukaš par vprašanj in klikneš na rumen gumb 'Predlagani poklici' ter rešiš kratek test; rezultat je seznam predlaganim poklicev, na katere lahko tudi klikneš in vidiš njegov poklic, zahtevano izobrazbo itd.); z njegovo pomočjo boš malce prevetrila svoje ideje o poklicu zase in morda dobila še kakšno dodatno idejo. V večjih krajih obstajajo tudi ustanove, kjer lahko narediš še kakšen dodaten test in opraviš pogovor na temo poklicne oz. študijske usmeritve, npr. program Všečkam in grem *, pri svetovalcih v kariernih kotičkih Zavodov za zaposlovanje ipd. Poguglaj :).

- Zapiši na list papirja študije oz. poklice, za katere se ti zdi, da te privlačijo. Lahko to narediš tudi s pomočjo tabele iz razpisa za vpis, ki jo najdeš tukaj 1_rok_slo_eu_prijave_omejitve_sprejeti_min_2025_2026.xlsx, da boš morda dodala na seznam še kakšen študij, na katerega do sedaj še nisi pomislila (glej 3. stolpec, v katerem so navedeni študijski programi). Ko boš imela seznam narejen, na spletnih straneh fakultet pogledaš opis vsakega izmed navedenih študijev in njegov predmetnik. Prečrtaš tiste študije, ki ti na podlagi teh informacij niso (več) simpatični in pustiš tiste, ki so ti še vedno zanimivi. Nato pri tistih, ki so ti ostali, dopišeš še morebitne omejitve v prvem prijavnem roku, ki jih prav tako najdeš v zgornji tabeli. Za tiste, ki ti bodo ostali kot 'zanimivi' in hkrati 'dosegljivi', lahko narediš načrt, kako si jih ogledati na informativnih dnevih.

- Pojdi na informativne dneve! Dijaki včasih rečejo, da ni smiselno hoditi nanje, ker se fakultete le promovirajo in kažejo v lepi, nerealni luči. A to ne drži. Prvič, fakultete povedo tudi o manj lepih, bleščečih plateh študija in dela. Drugič, že to, da doživiš vzdušje na fakulteti, srečaš profesorje, študente, vidiš prostore itd., ti bo dalo vtis, ki ga ne more nadomestiti nobena informacija iz drugih ust. Na informativnih dnevih se tudi ne boj vprašati kakšne stvari, ki ti je v zvezi s posameznim študijem nejasna, te straši, ...

- Ne pozabi, da je odločitev za študij eno, poklic, ki ga boš nekoč opravljala, pa nekaj morda malce ali zelo drugačnega. Kaj s tem mislim? Bom povedala na primeru. V skupini študentov psihologije imaš npr. 50 študentov, ki uspešno zaključijo študij. Vsi imajo enako izobrazbo. Zaposlijo pa se eden v šoli kot svetovalni delavec, drugi prav tako v šoli kot učitelj psihologije, tretji v zdravstvenem domu na dispanzerju za otroke in mladostnike, kjer opravlja testiranje otrok pred vstopom v šolo, četrti v bolnišnici na oddelku za nevrologijo in poškodbe glave, peti v trgovskem podjetju, kjer raziskuje trg oziroma potrošniške navade z namenom načrtovanja strategije trgovca, peti kot kadrovnik v farmacevtski firmi, kjer išče najprimernejše kadre za določena delovna mesta, šesti kot analitik javnomnenjskih raziskav v medijski hiši, sedmi kot del tima na televizijski hiši, ki se ukvarja z načrtovanjem programskih vsebin za gledalce, osmi se odloči za dodatno izobraževanje z nekega področja psihoterapije in odpre zasebno prakso, deveti dela na področju ločitev in rejništva na centru za socialno delo, deseti se za posli v mladinskem centru in dela predvsem z mladostniki priseljenci ...  Povedati hočem, da je izobrazba eno, delovno mesto pa drugo. In za veliko večino delovnih mest in torej poklicev, mladi ob koncu srednje pole niti ne veste. Zato je izbira študija na nek način le usmeritev v neko znanstveno področje, ki vas na koncu lahko pripelje do zelo različnih poklicev. Tega se je dobro zavedati, saj vam odnese del skrbi o napačni odločitvi.

- Drugi del skrbi o napačni odločitvi lahko odnese zavedanje, da bolonjski način študija omogoča prehajanje med 1. in 2. stopnjo študija. To pomeni, da se lahko na 1. stopnji npr. odločiš študirati pravo, a po treh letih ugotoviš da bi raje delala na področju pedagogike in se vpišeš na drugo stopnjo pedagogike; možnosti prehodov so odvisne od podobnosti študija in lahko zahtevajo opravljanje določenih diferencialnih izpitov, a prehodnost je do neke mere vendarle zagotovljena.

Za dodatno razbremenitev dijakom rečem tudi, da ni napačnih odločitev, so le različne odločitve. In da ne bo konec sveta, če v prvo ne bodo izbrali najbolj pametno - ni redko, da študent v prvem letniku študija ugotovi, da ta ni zanj. Še vedno lahko naslednje leto poskusi s študijem drugje. Tisto leto se na koncu nikjer zares ne pozna, vmes pa človek ugotovi, kaj ni zanj in se nauči, da niso vse poti vedno ravne :).

Vedno poudarim še, da je pomembno, da se na koncu mladi odločate sami in skušate svoje želje ločiti od želja in pričakovanj okolice. Včasih to pomeni, da je potrebno prenesti konflikt s starši, skrbniki ali drugo pomembno osebo v našem življenju. A rešitev tega konflikta je enako pomembna kot rešitev notranjega konflikta, ko pri sebi tehtamo možnosti in razmišljamo, kaj nas bolj zanima, kaj bomo zmogli, kaj nas privlači, v čem smo močni in kaj si želimo.    Nanizala sem ti nekaj idej, ki jih dajem svojim neodločenim dijakom in upam, da ti bodo pomagale pri odločitvi. Če ti lahko pomagam še s kakšnim razmislekom, pa le napiši.

Želim ti informativne informativne dni in pogumno odločitev.

Lep pozdrav

 

Nives Laul, univ. dipl. psihologinja