Stres in srednja šola

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen, Luka!

S pričetkom teg šolskega leta si iz osnovne šole prešel v srednješolsko izobraževanje. Ta prehod predstavlja zate in za tvoje vrstnike, tvoje sošolce v sedanjem razredu, nov začetek in neprijetni občutki, veliko vprašanj in negotovosti. Sem spadajo tudi misli kako bi bilo super nazaj v osnovno šolo, kjer je vse poznano, od učiteljev, sošolcev. Enostavno, sedaj pa vse novo. Lahko opredeliš vse tisto kar te skrbi, zaradi česar se težje odpraviš v šolo? Je to prehod in novo okolje, je to oblutek, da bo veliko učenja in misel, da je program zahteven, morda neustrezen, te skrbijo učne in delovne navade...? 

Govoriš o stresu, ki je v tem začetnem obdobju povsem normativen in je del uvajanja. Tudi misli o tem, da bi kar pustil šolo, so del tega procesa, ker je naporno. Odmik od stresne situacije sedaj zate pomeni odmik od šole, torej ostati doma. Kaj se ob tem zgodi? Razmisliva. Ko ostaneš doma, je nivo tesnobnosti, neprijetnih občutkov precej manjši in ti je dobro. Se strinjaš? Ob tem pa veš, da več časa ko boš izven šole, težja bo vrnitev zaradi snovi, pa sošolcev, ker se boš počutil kot da nisi del skupnosti. Stres se pri tebi izraža tudi skozi manjši apetit, morda tudi težje zaspiš.

Kaj lahko narediš? Predlagam ti, da si najprej zastaviš manjši cilj, to je  - zjutraj se oblečem in grem v šolo, četudi bom težko vstal. Velja? Na tak način boš sebi dal priložnost, da se vključil v šolsko skupnost in da dobiš priložnosti za prijetne izkušnje. Seveda bo težko, a vztrajaj. Vsak dan imaš novo priložnost s ciljem, da ti uspe. Upam, da se ti bo ob tem popravil apetit. Mogoče ti bo še lažje, če boš navezal stik s kakšnim sošolcem, morda je kdo v razredu iz tvoje šole? 

Dogovoriva se, da ne vzržeš takoj puške v koruzo kot rečemo. Počasi, vztrajno. Pogovori se o tem tudi s starši, razrednikom, stopiš lahko tudi do svetovalne službe. Na šoli verjamem vedo, da je za vas dijake september še posebej naporen. 

 Še odgovor na vprašanje - ali lahko delaš srednjo šolo doma, misliš od doma.  Lahko bi se šolal v izobraževanju odraslih, kar bi pomenilo, da bi imel le občasna predavanja in nato izpite. To bi od tebe zahtevalo veliko organizacije, vztrajnosti, učenja ob učbenikih brez dodatne, poglobljene razlage, brez stika z vrstniki, druženj v dopoldanskem času. 

Na koncu te vabim, da se spet oglasiš in mi poveš kako ti gre. Zapiši si kakšno dobro izkušnjo s sošolci, učitelji, o razumevanju snovi. Taki zapisi naj ti bodo pomoč ob tesnobnih občutkih. Pomagaj pa si tudi s kakšno preteklo izkušnjo npr. ko si bil v šoli v naravi, morda prvič pri skavtih, na košarki in si potreboval čas za privajanje. 

Korak po koraku. Držim pesti. 

Vse dobro. 

 

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja