stres in pritisk

Odgovor svetovalke:

Spoštovana,

hvala za tvoje sporočilo in čestitke za pogum, da si se vendarle odločila deliti tvoje misli in počutje na našem portalu. Opisuješ, da pri sebi zaznavaš korenito spremembo vedenja, iz energičnosti, prijaznosti v utrujenost, zaspanost, nemotiviranost. Vsak posameznik se vsaj enkrat v življenju sreča z obdobjem, ki je za nas manj ugodno in nam prinaša nezadovoljstvo – z namenom, da spremenimo trenutne okoliščine in prilagodimo vedenje.

Strinjam se s tvojo ugotovitvijo, da lahko šolske in obšolske obveznosti prinašajo veliko stresa in obremenitve. Praviš, da treniraš odbojko in si celo desna roka vaše trenerke, zato je povsem razumljivo, da na trenutke čutiš preobremenjenost oz. prenasičenost. Redna telesna dejavnost nam v osnovi zelo koristi, saj se ob tem proizvajajo hormoni sreče (endorfin, dopamin, serotonin), krepijo se obrambne sposobnosti organizma in zmanjšuje se stres.

Predvidevam, da si v 2. ali 3. letniku srednje šole, kjer je potrebno redno in vsakodnevno šolsko delo in učenje, da si pripravljena tudi na vse preizkuse znanja, ki jih ni malo. Ob vsem tem si začela tudi dvomiti v nadaljevanje treniranja odbojke. Na tem mestu se lahko vprašaš v kolikšni meri (od 0 do 10) te igranje odbojke osrečuje? Pri današnjem hitrem načinu življenja je fenomen slabih in dobrih dni pri veliki večini ljudi precej pogost in kadar je za tabo naporen dan je pomembno, da to celotni ekipi odkrito izraziš. Pišeš tudi o tem, da te trenerka na tekmah večkrat ne da v igro, kar te razžalosti oz. razjezi. Svetujem ti, da to zadevo nasloviš in se iskreno pogovoriš s svojo trenerko. Spregovori o svojem trudu, prizadevnosti in o občutkih, ki jih doživljaš ob njeni odločitvi, ko te ne vključi v igro. Morda jo poskusi kar direktno vprašati kaj natanko botruje temu, da te v času tekme ne da igrati. Po mojem mnenju ima kakšen utemeljen razlog, ki ga ti ne moreš prepoznati – mogoče pa opazi, da si utrujena in te ne želi (preveč) obremenjevati? Najbolje bo, da jo na spoštljiv način prosiš za konkretno obrazložitev in hkrati poveš, da te to prizadene, saj vlagaš ogromno truda.

V kolikor čutiš, da moraš napetost sprostiti z jokom, to preprosto stori, saj se na ta način razbremeniš teže, ki jo nosiš v sebi. Vsa živa bitja občutimo žalost, tudi živali. Večina sesalcev izraža žalost, razočaranje ali jezo na svoj način. Človek pa je edino bitje, ki je naučeno, da bi moral svoja čustva brzdati ali jih potlačiti, vendar to ni dobro. Jok je nekaj, kar bi si morali večkrat privoščiti, če se želimo iskreno izražati. Tlačenje čustev (tudi zaviranje joka) lahko nadalje povzroči psihološke in fizične težave, zaradi blokad na čustveni strani, ki se lahko nato prenesejo tudi na fizično raven. Imej v mislih, da je jok zdravilen in bi moral biti tako naraven, kot je naš smeh, če tako v tistem trenutku čutimo. Če v telesu čutiš napetost, je to običajno zaradi potlačenih čustev, ki se nabirajo v tebi. Da bi jih opustila, ni dovolj, da to storiš le z mislimi, ampak je treba to storiti tudi fizično – s solzami, ki želijo na plano. Z jokom lahko tudi ugotoviš kaj se skriva za tvojimi emocijami in na telo blagodejno, očiščevalno deluje.

Veseli me, da te soigralke spodbujajo in podpirajo, kar nakazuje na to, da ste medsebojno povezane in začutite stisko oz. slabše počutje drugih. Razumem kaj želiš sporočiti s tem, ko navajaš občutek, da ti zmanjka prostora. Ko se v tebi vzbudijo ti občutki poskusi poslušati samo sebe, svoje telo in stori to, kar čutiš, da bi ti pomagalo – morda takrat potrebuješ krajši umik iz prostora/hiter tek za sprostitev napetosti/samo mir in tišino? Včasih se je potrebno malenkost ustaviti in delati na sebi, kar je dolgotrajen proces. To lahko storiš s pričetkom izvajanja kakšne meditacije. Na spletu obstaja veliko posnetkov vodenih meditacij, ki nam lahko pomagajo razumeti naš lasten um. Dolgoročna meditacija prinaša boljše počutje, uravnovešenost čustev, lažje osredotočanje in notranjo mirnost. Poznamo tudi številne druge sprostitvene tehnike (dihanje, vizualizacija, mišična relaksacija, joga, čuječnost ipd.), ki se jih lahko poslužiš za izboljšanje trenutnega počutja in posledično tudi vedenja.

Verjemi vase, poslušaj svoje telo, uporabi sprostitvene tehnike, ki ti najbolj ustrezajo in rada se imej. Ob tem ne pozabi, da je za dosego boljšega počutja potreben čas in trud. Prepričana sem, da ti bo uspelo, saj je iz tvojega zapisa moč razbrati, da si zelo ambiciozna, zavedna in predvsem željna spremembe.

Želim ti obilo poguma in vse dobro,

Tina Rezar, mag. prof. ped. in nem. in mag. zak. in druž. štud.