Stres

Odgovor svetovalke:

Spoštovana,

hvala, da si zbrala pogum in delila svoje misli na našem portalu. Zdi se, da preživljaš težko obdobje. Iz tvojih besed se čuti, da si res izčrpana in nekako ujeta v začaranem krogu. Opisuješ ločitev staršev, negotovost doma, bolečine v telesu in šolske pritiske. Ko se vse to nalaga več mesecev, se oglasita tudi telo in psiha, kar se kaže v obliki utrujenosti, razdražljivosti, jeze, bolečin in spanja brez pravega počitka, kot navajaš sama. To je razumljiva reakcija na dolgotrajen stres, saj je enostavno preveč naenkrat. Ni potrebno, da to breme nosiš sama, dovoli si pomagati. Ločitev staršev je za otroka oz. mladostnika čustveno zelo izčrpavajoče (nepričakovane reakcije, tišina, napetost in podobno), tudi če ti tega nihče ne pove na glas. Praviš, da imaš stalne telesne bolečine in sumiš na heliko bakterijo, kar dodatno poveča psihično izčrpanost, saj se telo ves čas bori. Omenjaš tudi, da spiš po 13 ur in si še vedno utrujena, to je znak čustvene in telesne preobremenitve. Občutek »vse mi gre na živce«, jeza in razdražljivost so pogosto zadnji alarm, da si predolgo držala stvari v sebi. Telo ti jasno sporoča, da potrebuje spremembo.

Kaj lahko narediš zdaj, da si vsaj malo olajšaš? Če te izčrpavajo vprašanja kot so »a si okej?« je čisto v redu reči (ali napisati): »Trenutno nisem okej in mi pomaga, če me ne sprašujete vsak dan. Povem, ko bom želela.« To ni nesramno. To je skrb zase. Spoštljivo postavi jasno mejo. Si morda svoje izzive že zaupala kakšnemu strokovnemu delavcu (šolska svetovalna služba, zdravnik, psiholog, psihoterapevt, skratka nekdo, ki mu lahko zaupaš)? Pomembno je, da imaš ob vsej vsaj eno zaupno osebo. To je lahko tudi kakšna prijateljica ali kdo izmed sorodnikov. Dobro je, da se s kom pogovoriš, ko se ti nabere, da ne držiš v sebi.

Nekaj idej za sprostitvene tehnike lahko najdeš tudi v tem priročniku:

https://live.editiondigital.com/e/221cpgqsc/prirocnik-kaj-lahko-naredim-da-mi-bo-lazje#!page1

Ravnokar je izšel tudi nov priročnik za obvladovanje jeze, ki ga lahko prelistaš: https://live.editiondigital.com/e/25cckbddr/brosura-tosemjaz-2025-za-krmilom-svoje-jeze#!page1

Ko si preobremenjena, klasičen počitek ne deluje, saj potrebuješ umiritev, torej kratke odmore za živčni sistem. Poskusiš lahko z dihanjem, meditacijo, s toplo prho, s poslušanjem glasbe, s kratkim sprehodom. Izberi si nekaj, kar te sprošča in ob tem poskusi »odklopiti« misli. To sicer niso rešitve, so pa obliži, ki ti lahko pomagajo preživeti dan.

Če sumiš, da imaš kakšno bakterijsko vnetje, je obisk zdravnika NUJEN. Ko telo boli, psiha nima možnosti okrevanja, zato imaš pravico reči: »Rabim pregled, ker me to izčrpava.«

Pišeš tudi o tem, da »ne preneseš več življenja«. Z vso skrbjo te sprašujem, ali imaš kdaj misli, da ne želiš več živeti ali da bi si kaj naredila? Če je odgovor ja, je to znak, da potrebuješ TAKOJ VEČ PODPORE (ne kasneje, ne pri 18).

Če kdaj postane res pretežko, o tem obvesti nekoga, ki mu zaupaš in o tem odkrito spregovori. Dodajam še nekaj telefonskih številk:

·        Zaupni telefon Samarijan: 116 123 (24 ur na dan, brezplačno, anonimno)

·        TOM telefon: 116 111 (vsak dan, od 12:00 do 20:00)

·        01 520 99 00 (vsako noč, med 19:00 in 7:00)

Svetovalci ti bodo po telefonu nudili zaupni pogovor in ti pomagali poiskati poti iz tvojih težav. Sprejmi pomoč in podporo, brez pomislekov in sramu saj si ju zaslužiš, točno takšna kot si. V pojmu pomoč se skriva besedica MOČ, ki je znamenje poguma.

Res mi je žal, da moraš skozi to obdobje. Tvoje počutje je pomembno, ima smisel, razlog in težo. Prosim ne ostajaj sama v tem. Kadarkoli lahko tudi na tem portalu napišeš svoja vprašanja, dileme in razmišljanja. Bodi potrpežljiva s seboj in s procesom okrevanja.

Pošiljam ti veliko moči.

Objem.

Tina Rezar, mag. prof. pedagogike in nemščine in mag. zakonskih in družinskih študij