strah/tesnoba/panika

pozdravljeni,

obračam se na vas...stara sem 16 let in obiskujem zdravstveno šolo. Torej preden začnem bi vam rada povedala kako se je vse začelo. Že od nekdaj me je strah bolezni. Ko sem bila mlajsa in me je npr. bolel trebuh, noga, glava...sem skozi šla googlat kaj bi naj to pomenilo in me je tako vedno bilo strah. Vendar ni bilo tako hudo. Nasploh me je vedno bilo strah bruhanja in vedno ko mi je bilo slabo sem mislila da bom bruhala in me se je bilo tako dodatno strah. Nekak sem to "prebolela" in zdaj me vec ni tega strah. Kako pa se je začela sola pa se mi je začelo dogajati da skozi ko sem bila izven doma sama me je preletel strah da bom padla v nezavest. Sploh če grem kam sama imam občutek da bom padla skupaj. Dobim potne roke, trest se začnem, slabo mi postane in iscem izhod kako bi pobegnila iz te situacije. Najhujse je ko se mi to zgodi med poukom in v tisti situaciji grem samo na wc in upam da bo bilo boljše...ampak ni. Strah me je sploh iti kam samo ker samo razmišljam kaj se lahko vse zgodi. Sploh sama ne upam k frizerju npr ker mi gre samo po glavi: kaj pa če zdaj skupaj padem, kaj pa če...skozi se mi to ponavlja...in zaradi tega sem skozi prikrajšana ali pa če se smejim se mi včasih zvrti. Ugotovila sem da imam malo nižji pritisk okoli 72 ampak ni tako hudo. Včasih dobim tudi občutek kot da mi nekdo sedi na prsnem kosu in tezje diham in se začnem trest in dobim potne roke. Razmišljam tudi kaj pa če je kaj hujšega kaj pa če ni to samo duševna motnja torej panični napad/tesnoba ampak da se je kaj hujšega npr kakšna bolezen ali pa bilo kaj. Zaradi tega sem še bolj prestrašena. Naročena sem sicer na kliničnega psihologa vendar se vedno cakam v vrsti. Zdaj bi morala imeti sistematski pregled ampak nisem šla ker sem bila bolana, zdaj cakam na naslednji termin. Zaradi tega se me je nekoliko bolj strah ker bom morala dati kri. Kri pa težko dam ker me je strah in vedno padem skupaj ali pa mi postane zelo slabo. Hodim tudi k šolski psihologinji. Vendar se me je vedno strah da bi slo za kakšno bolezen in da ni vse v moji glavi. Drugače če pa ne razmišljam o tem pa je vse ok. Ampak ni dneva ko ne bi razmišljala...

najljepša vam hvala za odgovor. Bom poskusila, kmalu sem naručena tudi na zdravniski pregled, upam da bo vse vredu, ker se še kr bojim dajati kri ker mi vedno nastane sila :/ ampak bom poskusila, da ne razmišljam preveč o tem