Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Strah zarad rezanja

Tema: Samopoškodbe

  • Wh

    Whi

    Whi

    Objavljeno: 01 nov. 2023 22:20

    Neki časa sm se rezala in je pomagal. Pol sm nehala in vse je blo neki časa spet bolš, skor ok. Zadnje čase pa spet čutm potrebo po bolečini. Spet razmišlam o rezanju, ampak se komi zdj zavedam kaj sm dejansk naredla in da bojo prjatli pol pa še starši ugotovil za to. Strah me je in sploh več ne morm zaspat. Po pravic povedan, rajš umrem kot da bi kdo zvedu. Sploh ne vem kaj nej nardim da bi se izognila temu da bi zvedl. Če kdor kol zve... Ne vem več če bi res loh s tem živela. 

  • Uredništvo

    Jožica Barborič

    Objavljeno: 06 nov. 2023 08:27

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena,

    če te prav razumem, te je najbolj strah tega, da kdo ne izve tvoje skrivnosti, saj si se željo po samopoškodovanju že sama naučila obvladovati. Lahko si ponosna nase, da ti je uspelo. Najbrž si morala biti zelo močna in odločna. Kako ti je uspelo? Morda bi lahko svojo izkušnjo delila tukaj in s tem komu pomagala, da se reši iz začaranega kroga.

    Od kod zdaj ta skrb in strah, da bi se tvoja skrivnost razvedela? Kaj pa bi se zgodilo, če bi starši izvedeli za tvojo stisko? Ti ne bi prisluhnili, skušali razumeti in ti biti v oporo? Kakšne so doslej tvoje izkušnje s starši in prijatelji? Jim zaupaš? Se bojiš, da bi te obsojali? Morda pa bi te presenetili s podporo in razumevanjem. Sicer pa si ti tista, ki odloča o tem, če se boš razkrila ali ne.  

    Želim ti vse dobro in pazi nase. 

    Jožica Barborič, univ. dipl. psihologinja, specialistka klinične psihologije in realitetna psihoterapevtka

  • Wh

    Whi

    Whi

    Objavljeno: 19 nov. 2023 23:06

    Dolg vam nism odpisala ker se mi je zdel da sm v redu, zadnje dni sm pa spet iz istega razloga ful pod stresom.

    Glede tega, da sama odločam, če se bom razkrila al ne... s tem se sploh ne strinjam. Treniram šport in čez neki tednov bom rabla bit oblečena v dres in vse prjatlce (soplesalke) in trenerka bojo vidle moje rane, ki so sicer zaceljene ampak še kr ful izstopajo po barvi. In ne vem kako bi to sprejele in ne vem kako bi js to sprejela, ker dejansko nimam razloga da bi sama seb škodvala. Verjetno je pametno oment da ena izmed prjatelc s kero se ful dobr razumeva ni Glih mentalno stabilna al kako Nej se izrazm in verjetno se Tut reže. Ampak njo dejansko razumem zakaj, medtem ko samo sebe ne. Moje življenje je čist v redu - vsem ljudem okrog sebe zaupam, mam res super prjatle in družino, nimam nobenih problemov al pa težav z ničemer, razen včasih me kej ful hitro spravi v jok ampak to sploh ni velik problem.

    Res obžalujem da sm se rezala. Sploh nism bla v tok Velki stski(sigurno manjši kot zdj). Nekak se mi zdi da sm to naredla sam da sm sprobala kako je in iz sočutja do prjatelc (predvsem moje najboljše ki ima avtizem) ker se mi zdi da nekaterim včasih nisem dovolj v oporo in to nekak morm izrazt(v tem primeru očitno tko da sami seb povzročam bolečino). 

    Ves čas razmišljam sam o tem kako se bom izognila, da bi kdor koli izvedu za moje rezanje (hkrati pa nameravam vse prek snapchata zaupat prjatlci ampak še odlašam ker sm mal zaskrbljena da bi vseen kej omenila moji mlajši sestri ki je njena sošolka). Zaenkrat sm se spomnla dveh rešitev - ena od teh je, da rane prekrijem z ličili. Na youtubu sm si pogledala tutorial kako to naredit, ampak ličila bi mogla še kupit in najt čas pred treningom da rane prekrijem... poleg tega bi med treningom ličila vrejtno zbledela in še en problem je, da to ni dolgotrajna rešitev.

    Res sem vam hvaležna za vsak odgovor in res bi se rada zahvalila da so nam v šoli predstavili to spletno stran. 

  • Uredništvo

    Jožica Barborič

    Objavljeno: 01 dec. 2023 13:29

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena,  

    Praviš, da je tvoje življenje čisto v redu. Vsem ljudem okoli sebe zaupaš, imaš super prijatelje in družino, nimaš nobenih problemov…. Kako naj potem razumem tvoj strah pred zaupanjem tvoje skrivnosti komu izmed njih? Ali ne pomeni zaupati ljudem okoli sebe verjeti, da te sprejemajo takšnega kot si? Torej z vsemi lastnostmi, dobrimi in slabimi. Vsi v življenju kdaj naredimo kakšno napako. Soočenje z napako, sprejemanje samega sebe tudi s spoznanjem, da nismo popolni, nas naredi močnejše in odpornejše za življenje. Iz tvojega pisanja razbiram, da si zelo odgovorna in zrela oseba, tudi zelo zahtevna do sebe.

    Ustavila bi se še ob tem, ko praviš, da si mislila z rezanjem, z občutenjem fizične bolečine izraziti podporo svojim prijateljicam. Prijateljice pa o tem ne vedo ničesar. Ali ne izražamo podpore nekomu s svojo prisotnostjo, besedami tolažbe, pozornim poslušanjem, dejanji naklonjenosti?

    Razmišljaš o rešitvah v zvezi s prikrivanjem svoje težave in praviš, da si našla dve. Ena je prekriti zaceljene rane s kozmetičnimi sredstvi, kaj pa druga?

    Veseli me, da si našla neke vrste zatočišče na naši spletni strani in se zahvaljujem za zaupanje. Vesela bom, če se še javiš-

    Želim ti vse dobro in pazi nase.

    Jožica Barborič, univ. dipl. psihologinja, specialistka klinične psihologije in realitetna psihoterapevtka

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje