strah pred smrtjo

Odgovor svetovalke:

Spoštovana Nika,

hvala, da si zbrala pogum in delila svoje misli na našem portalu. Opisuješ strah pred izgubo bližnje osebe in tvoja občutja ob mislih, ki se ti pojavljajo. Skrb za zdravje tvojih starih staršev je naravna in lahko vodi v žalost, anksiozno stanje pred dejansko izgubo. Zavedaj se, da nisi sama in pomembno je, da svoja občutja in stisko odkrito izraziš. Smrt tvojega morskega prašička, ki si ga imela 7 let, je bila velika izguba, ki je najbrž sprožila tvoje razmišljanje o minljivosti. Tvoj občutek, da bosta nova ljubljenčka tudi kmalu umrla (čeprav veš, da ne) kaže na to, da ta strah projiciraš na svoje vsakdanje življenje. Navajaš tudi, da si že poskusila s pomočjo glasbe in drugih aktivnosti odvrniti pozornost od razmišljanja o neprijetnih čustvih, a ti ne uspe vedno. To, da so občutki v tem času najhujši zvečer, je zelo pogosto. Zmanjšanje zunanjih dražljajev in obveznosti namreč pusti več prostora za neprijetne misli in občutke, ki jih uspeš sicer čez dan bolj ali manj uspešno preusmeriti.

Omenjaš, da se želiš sprostiti in ne želiš, da te misli ovirajo v tvojem vsakdanjem življenju, zato ti bom naštela nekaj praktičnih strategij, ki se jih lahko poslužiš pri obvladovanju anksioznosti in strahu pred izgubo.

Ker ti dihalne vaje trenutno ne gredo ravno dobro od rok, poskusi z drugačnim pristopom, npr. s prizemljitveno tehniko:

Pravilo 5-4-3-2-1:

-        5 – poimenuj 5 stvari, ki jih vidiš okoli sebe

-        4 – poimenuj 4 stvari, ki se jih lahko dotakneš

-        3 – poimenuj 3 stvari, ki jih slišiš

-        2 – poimenuj 2 stvari, ki ju vonjaš

-        1 – poimenuj 1 stvar, ki jo okusiš.

Že poznaš priročnik »Kaj lahko naredim, da mi bo lažje«? V tem dokumentu https://live.editiondigital.com/e/221cpgqsc/prirocnik-kaj-lahko-naredim-da-mi-bo-lazje#!page1 boš našla ogromno vaj, ki ti lahko pomagajo pri sprostitvi in preusmeritvi misli.

Poslužiš se lahko tudi drugih dejavnosti kot so priprava tople kopeli ali čaja, risanje, reševanje križank, barvanje mandal, ustvarjanje ipd. Če v telesu čutiš napetost, je to običajno zaradi potlačenih čustev, ki se nabirajo v tebi. Da bi jih opustila, ni dovolj, da to storiš le z mislimi, ampak je treba to storiti tudi fizično – s solzami, ki želijo na plano. Z jokom lahko tudi ugotoviš kaj se skriva za tvojimi emocijami in na telo blagodejno, očiščevalno deluje.

Scrollanje po internetu je mehanizem izogibanja, ki deluje kratkoročno, vendar dolgoročno ne reši težave. Poskusi z drugimi tehnikami, npr. pisanje t. i. dnevnika skrbi, kamor zapišeš in odložiš svoje skrbi. Praviš, da imaš dobre družinske odnose, a ne veš kako bi izrazila to skrb. To je morda pomemben korak. Poskusi zbrati pogum in konkretno naslovi svoje občutke s starši. Reci nekaj v tem slogu: »Mami/oči, v zadnjem času sem precej žalostna, sploh zvečer in čutim težo v telesu. Zavedam se, da je to verjetno povezano s tem, ker preveč razmišljam o izgubi in smrti (sploh po izgubi morskega prašička). Ali se lahko pogovorimo o tem? Bi mi lahko pomagala poiskati načine kako te občutke obvladati?«

Družinsko okolje ti lahko nudi razumevanje in tolažbo. Že dejstvo, ko svoje skrbi izrečemo na glas, zmanjša težo bremena. V kolikor bi bila tesnoba prehuda, ti lahko pomagajo poiskati tudi strokovno pomoč. Pogovor s strokovnjakom te lahko nauči, kako spremeniti vzorce razmišljanja, ki sprožajo paniko. Pomembno je, da imaš vsaj eno zaupno osebo, s katero lahko brez zadržkov deliš svoje misli. V pojmu pomoč se skriva besedica MOČ, ki je znamenje poguma.

Želim ti veliko moči in poguma na tej poti. Vse dobro iz srca.

Tina Rezar, mag. prof. pedagogike in nemščine in mag. zakonskih in družinskih študij