Vprašanje:
Strah pred ocenami
Tema: Stres in anksioznost
-
Ma
Matejka
Matejka
Objavljeno: 11 maj 2025 19:45
Pozdravljeni,
sem dijakinja tretjega letnika na gimnaziji. Moj problem je v strahu pred ocenjevanji. Ne vem, iz kje izvira, ampak mene je strah že samo, ko pomislim, kako me bo strah pred ocenjevanjem. Ocene enačim s svojo osebno vrednostjo in vedno se slabo počutim, če ne izpolnim svojih pričakovanj. Želim si študirati medicino, imam odličen uspeh v šoli, ampak naprimer mene je že zdaj v tem trenutku strah mature, pa jo imam čez eno leto. Noč pred vsakim testom/spraševanjem sem živčna, ne zaspim, dobesedno sanjam o snovi/pisanju testa/prejemanja ocene, res se mi ne zdi več normalno da sem razvila tak strah pres nečim normalnim. Vem pa, da tako ne morem nadaljevati, saj ne morem biti živčna celo življenje. Ne vem kako premagati ta strah in tisto tremo, ko sedim in čakam da dobim test. Kakršnkoli nasvet bi mi prišel prav, hvala
-
Uredništvo
Urška Stepišnik
Objavljeno: 19 maj 2025 14:19
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
tvoj strah pred ocenjevanjem je resen in pogost, še posebej pri dijakih, ki si želijo odličnih rezultatov. Pomembno pa je, da si prepoznala, da te ovira in želiš nekaj spremeniti. Prvi korak si torej že naredila.
Kaj se dogaja? Gre za anksioznost pred ocenjevanjem, pogosto tudi metatesnobo – strah pred tem, da te bo strah. Telo odreagira, kot da si v nevarnosti, čeprav gre le za test. Zaradi tega lahko trpi tvoje spanje, počutje, samozavest in dolgoročno zdravje.
Kaj lahko narediš?
Loči svojo vrednost od ocen. Ocena ni pokazatelj tvoje osebnosti. Napake ne pomenijo, da si manj sposobna; pomenijo, da si človek. Ko dobiš oceno, se vprašaj: Kaj sem se naučila? Kaj bi naredila drugače? Kaj ta ocena NE pomeni o meni kot osebi?
Sprejmi strah kot normalen odziv. Ko pride tesnoba, si reci: V redu je, da me je strah. Moji možgani delujejo točno tako, kot so ustvarjeni – a to ni prava nevarnost.
Umiri telo. Pomagajo na primer dihalne vaje (npr. vdih 4 sekunde, zadrži 7, izdih 8) in sproščanje mišic. S tem pošlješ telesu in možganom signal, da si varna.
Pripravi se tudi na “najslabši scenarij”. Vprašaj se: Kaj je najslabše, kar se lahko zgodi? Kaj bi naredila? Bi preživela? Najverjetneje – da.
Poišči podporo. Če te tesnoba res ovira v vsakdanjem življenju, razmisli o pogovoru s šolsko svetovalno službo ali psihologom. Včasih pomaga že nekaj srečanj, kjer dobiš konkretna orodja.
Ne boš živčna celo življenje – to se da obvladati. In že to, da si pripravljena nekaj narediti, pomeni, da si pogumna in na pravi poti.
Če želiš, sem ti na voljo še za dodatne ideje ali informacije.
Vse dobro ti želim!Urška Stepišnik, dipl. m. s. in mag. prof. socialne pedagogike
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.