Strah, pogrešanje prijateljev

Pozdravljeni sem 15-letnica, ki je končala osnovno šolsko izobraževanje. Zdaj pa sem zapadla v veliko stisko. Vem, da je normalno občutek, da pogrešaš prijatle. Imam prav tega, da si ne želim drugih prijatljev pa če bojo miljonkrat boljši. Kot bi vi rekli sem se zelo navezala na prijatlj. Vem, da v mojem življnu nova sprememba in, da bojo vseeno ostali ti prijatlji za vedno. Vseeno pa je boleč občutek, ko se 9 let vsako noč razmišljaš kako se pogovarjat ( no vsaj jaz) in potem velikokrat tudi sem naredila grozne napake. Pač nakoncu sem končala srečno in tega, kar je iblo nazaj nemorem spremeniti. Prav tako se jeseni z srednjo šolo odpravljam v dijaški dom. kar je še bolj boleče zame saj bodo čisto vsi moji sošolci na drugi strani Slovenije. Pomagati pri tem vem, da mi veliko nemorete. Mi lahko vsaj poleg kakšnega nasveta, podate spodbodnu misel, ta čas bi to rabila. Hvala vam za vaš odgovor.

Zdaj bi pa dodala še eno sporočilo. Zelo sem vam hvaležna, da pomagate otrokom v stiski kakšrna koli je ali pa samo z uprašanji. Ker sem že okusila veliko bolečine in vem kako je... Parkrat sem bila že na vaši spletni strani, vaš odgovor po resnici povedano mi ni precej pomagal.Niste krivi vi azgotovo več razlogov da je težko to izpeljati, preveč truda, potem ne poznate življenske zgodbe. velikokrat sem se obrnila tudi na druge strani, ker bi morala povedati veliko zasebnih informacij, da bi razumeli zgodbo, zaradi tega sem raje šla na drugo spletno stran. Pač najpomembenjše je da sem dobila pomoč. Vseeno vam zelo hvala za vaše delo. Res zelo cenim to. No, da nebom napisala cel spis in vam s tem tratila čas ko imate pomembnejše delo z drugimi, ki potrebujejo pomoč se vam še enkrat zahvaljujem.

Imejte se dobro in tako uspešno delo še naprej.

Vaša redna bralka in pisateljica problemov (: