Strah me je življenja

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena, deklica.

Žal mi je, da se tako počutiš in trpiš zaradi negotovosti. Najprej želim poudariti, da je resnično pomembno, da ne ostaneš sama s takšnimi občutki. Tvoje zdravje in dobro počutje sta zelo pomembna in obstajajo ljudje, ki ti lahko pomagajo. Razumem, da se počutiš preobremenjeno in prestrašeno zaradi življenja, vendar je ključnega pomena, da poiščeš pomoč.

Dobro bi bilo, da o teh mislih poveš svojim staršem ali drugi odrasli osebi, ki ji zaupaš. Z njihovo pomočjo se obrni na strokovnjaka za duševno zdravje, kot je psiholog ali psihoterapevt, ki ti lahko pomaga bolje razumeti in obvladati te občutke. Prav tako se lahko obrneš na organizacije ali telefonske linije za pomoč v stiski, kjer te bodo poslušali in ti nudili podporo. Lahko npr. pokličeš na številke za pomoč v duševni stiski, kot je TOM telefon (116 111) ali Zaupni telefon Samarijan (116 123).

Glede tvojih misli o tem, kako načrtovanje časa in datuma tvoje smrti lahko olajša tvoje življenje, je pomembno vedeti, da to ni rešitev. Obstajajo drugi načini, kako najti smisel in veselje v življenju brez takega načrta. Strokovnjak ti lahko pomaga pri iskanju teh poti in ti pokaže, kako lahko živiš polno in zadovoljno življenje kljub strahovom.

Ne pozabi, da nisi sama in da obstaja upanje za boljše dni. Prosim, poskrbi zase in poišči pomoč, ki jo potrebuješ.

Če ti jaz lahko še kako pomagam, mi prosim napiši.

Vse dobro ti želim.

Dijana Kožar Tratnik, univ. dipl. socialna pedagoginja

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena ponovno.

Razumem, da ti je težko o tem govoriti in da nočeš, da bi tvoje bližnje skrbelo zate. Kljub temu nam to, da se o svojih težavah, stiskah in stvareh, ki nas težijo, pogovarjamo z drugimi, pomaga, da se počutimo manj osamljeno in da nismo sami s svojimi občutki. 

Mi lahko kaj več poveš o sebi? Pišeš, da te je že nekaj let strah biti živa, da je vse zate stresno in da te najmanjše stvari travmatizirajo. Kaj se dogaja s tabo? Kaj te trenutno najbolj obremenjuje?

Pomembno je, da ne obupaš in da si daš priložnost za boljše življenje. Vem, da je sedaj težko, vendar z ustrezno podporo in pomočjo lahko premagaš te izzive. Če potrebuješ dodatne informacije o tem, kje dobiti podporo, mi prosim sporoči.

Vesela bom, če bova pogovor nadaljevali.

Dijana Kožar Tratnik, univ. dipl. socialna pedagoginja

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena.

Najprej bi ti želela povedati, da je zelo pogumno, da deliš svoje občutke in strahove. To je pomemben prvi korak k temu, da si poiščeš pomoč in najdeš pot iz trenutne stiske. To, kar doživljaš, je resnično in pomembno, in ni nekaj, kar bi bilo samo v tvoji glavi.

Glede na to, kar opisuješ, se zdi, da se spopadaš z zelo intenzivnimi občutki tesnobe in strahu. Takšni občutki so lahko izjemno izčrpavajoči in vplivajo na tvoje vsakdanje življenje. Pomembno je, da razumeš, da nisi sama in da obstaja pomoč. Pišeš, da si enkrat že bila hospitalizirana- lahko poveš kaj več o tem, zakaj?

Glede osebnega zdravnika- če mu zaupaš, bi bilo dobro, da se naročiš na pregled in mu o svojih občutkih poveš, zdravnik te bo usmeril naprej v psihološko obravnavo.

Kaj pa sicer, kaj rada počneš? Imaš kakšno prijateljico, s katero se lahko pogovarjaš ali pa počneš kaj zanimivega? Zelo pomembno je, da najdeš stvari, ki te veselijo in se ukvarjaš z njimi, da poskušaš pozornost preusmeriti v pozitivne stvari.

Toliko za sedaj.

Dijana Kožar Tratnik, univ. dipl. socialna pedagoginja

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena.

Tvoja stiska je res velika, je smiselno, kar si napisala in malo bolje razumem, kako se počutiš. Dobro, da si naročena na pregled k psihologu. Zdrži do septembra, nato pa boš, upam, imela stalne obravnave, da se nekdo s tabo pogovarja o teh čustvih in občutkih, ki zelo vplivajo na tvojo kvaliteto življenja.

Osebni zdravnik te lahko napoti k psihiatru, ki ti, če presodi, da jih potrebuješ, predpiše zdravila. Jemlješ jih, dokler je treba. Meni to, kar opisuješ, zveni kot huda depresija in je nujno, da se jo začne resno obravnavati.

Kako pa to, da staša ne vidita tvojih težav? Kako se razumeš z njima? Kaj se je zgodilo lani, da si bila v tako veliki stiski? 

Če ti pomaga, se lahko še malo pogovarjam o tem s tabo.

Dijana Kožar Tratnik, univ. dipl. socialna pedagoginja

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena.

 

Žal mi je, da se ti je zgodilo vse to, kar si naštela. 

Super, da imaš psihološki pregled že v začetku septembra, za predelavo takih dogodkov res potrebuješ dlje časa trajajočo psihološko obravnavo.

Izkoristi pomoč in zaupaj, da te v življenju čaka še veliko lepih stvari.

Želim ti vse dobro.

 

 

Dijana Kožar Tratnik, univ. dipl. socialna pedagoginja

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena.

Razumem, da je lahko zelo neprijetno in stresno telovaditi pred fanti ali moškimi, še posebej, če se počutiš nelagodno ali misliš, da te opazujejo na neprimeren način. Pomembno je, da najdeš način, kako se v teh situacijah počutiš varno in udobno.

Predlagam, da se pogovoriš s svojim učiteljem ali učiteljico športne vzgoje. Pojasni ji  svoje občutke in skrbi, saj ti bo morda lahko ponudila alternative, kot so telovadba v manjši skupini ali telovadba ločeno od fantov. Učitelji so pogosto razumevajoči in pripravljeni prilagoditi ure, da se vsi učenci počutijo varno. Prav tako se lahko obrneš na svetovalno službo na šoli ali šolskega psihologa in mu razložiš težavo. V šoli ti lahko pomagajo pri iskanju načinov, kako obvladovati te občutke, in ti nudijo podporo pri komunikaciji s profesorji. Težavo omeni tudi psihologinji, ko boš šla na prvi pregled.

 Če je možno, predlagaj, da bi izvajala kakšne druge oblike gibanja ali sodelovala v drugih športnih aktivnostih. Če se počutiš pripravljena, poskusi postopoma povečevati svoje izpostavljanje takšnim situacijam. Na primer, lahko začneš telovaditi z eno prijateljico, ki ji zaupaš, in nato počasi povečuješ skupino ljudi, pred katerimi telovadiš.

Pred začetkom ure telovadbe si vzemi nekaj minut za sprostitev. Globoko dihanje ali kratka meditacija ti lahko pomagata zmanjšati stres in tesnobo. Poskusi se osredotočiti na svoje dosežke in napredek. Vsaka majhna zmaga, ko se uspeš spoprijeti s situacijo, je pomemben korak naprej. Zavedaj se, da si pogumna in močna, ker se soočaš s svojimi strahovi.

Pomembno je, da se počutiš varno in da najdeš način, ki ti omogoča sodelovanje pri športni vzgoji brez nepotrebnega stresa. Včasih je potreben čas, da najdeš rešitve, ki delujejo zate, zato bodi potrpežljiva s sabo. 

Vse dobro ti želim.

Dijana Kožar Tratnik, univ. dipl. socialna pedagoginja