Vprašanje:
STRAH ME JE
Tema: Čustva, Samopodoba/Verjamem vase, Spolna usmerjenost in identiteta
-
ia
iaminlove
iaminlove
Objavljeno: 16 mar. 2025 20:59
Pozdrav,
nekaj me muči že zelo dolgo casa, zato sem rekla da bi rada nekje to delila. V petem/šestem razredu sem zacela ugotavljati, da nisem ''normalna''. Vedno bolj sem zacela ugotavljati, da me fantje ne zanimajo in da me res privlaciju punce. Skozi osnovnosolska leta sem tudi veckrat sanjarila o poljubu z uciteljico ali pa igralko iz kakega filma. Vem da je to nemogoče, vsaj takrat je bilo. Tudi sama si nisem zelela priznati, da bi me sploh lahko privlačile punce, da bi živela z njimi,... potem sem se pogovarjala tudi s fantom, ki mi je bil sicer usec, ampak nikoli nisem zelela biti kaj vec kot prijateljica. Ni se mi zdelo okej, kot da ni naravno. Po koncu osnovne šole sem tudi eno noč doživela prvi poljub s fantom. Želela sem se prisiliti oz prepričati da so mi usec fantje. Med samim poljubom se nisem pocutila lagodno, zdelo se mi je kot da to ni to, da tega ne morem vec ponoviti. Bil je moj prijatelj in poljub je bil lep, na samem, ampak je bil tudi prelomna točka, da se ne morem več siliti v nekaj kar nisem. Pocutila sem se grozno, prazno, ker sem vedela da to delam proti svoji volji ampak se mi je zdel edini nacin da vsaj poskusim skriti resnico, tudi če vem že 7 let da sem lezbika. Ne želim povedati nikomur, ker moji prijatelji tega ne podpirajo, so homofobični in imajo grde komenarje na to temo. Tudi moji starši ne podpirajo tega. Velikokrat me sprasujejo, sploh mami, zakaj nimam fanta, kdaj bom koga pripeljala domou, kaj mi je, če bo sploh imela vnuke, jaz pa samo lažem in se pocutim grozno. Želela bi, da vsi vejo kdo sem in me imajo radi taksno kot sem, ampak vem da nebo tako. Prijatelji govorijo, da nikoli nebi imeli takih frendou, da bi svoje otroke zato zavrgli, da je to izbira, nalezljiva bolezen....pocutim se grozno vsakič ko to slisim. Sploh si ne morem predstavljati odziva starsev, ce jim povem. Ali se nebi pogovarjali z mano, me zanicevali, se delali da niso nic slisali ali me podprli? Vsaj 2-3 prijateljice vejo da sem lezbika, in me sprejmejo za to in sem hvaležna. ampak vseeno bi rada povedala tudi ostalim, da ne rabim lagat in se skrivat. Sploh nevem zakaj amapk se tudi zelo hitro navežem na ženske, npr. profesorice ali pa turistična vodička s katero smo potovali. ali iscem zavetje pri njih ali pa podporo, ali pa sem zaljubljena vanje. mogoce celo vse. lahko si predstavljam oz želim afero z njimi. a je to normalno? ali naj doma in prijateljem povem?
hvala za odgovor, lp.
-
Uredništvo
Dora Mališ
Objavljeno: 17 mar. 2025 17:31
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena!
V svojem sporočilu si nam zaupala, da si homoseksualno usmerjena, za kar veš že kar nekaj časa, vendar zaenkrat tega nisi delila z mnogimi ljudmi. V preteklosti si se poskusila pretvarjati, da si nekaj, kar nisi, zato si se tudi poljubila s fantom, ampak si ugotovila, da to ni zate. Povedala si, da si resnico razkrila zgolj nekaj najboljšim prijateljicam, staršem in ostalim prijateljem pa ne, ker so homofobni. Zanima te, ali je to normalno in ali naj poveš prijateljem in družini.
Na podlagi tvojega sporočila je možno razbrati, da si že veliko časa namenila razmisleku o svojih željah glede ljubezni in spolnosti, prav tako si nekaj časa namenila tudi raziskovanju in ugotavljanju, kaj ti je všeč. Razvidno je torej, da sama sebe dobro poznaš in veš, kaj si želiš. Povedala si, da so ti v več različnih priložnostih bile všeč ženske, zanima pa me, ali si že kdaj poljubila punco? Kako si doživela tak poljub? Pomembno je, da si vzamemo čas za razmislek in tudi preizkušanje, kar si sama že omenila, da si naredila, ko si poljubila fanta.
V svojem sporočilu si zapisala, da te skrbi, ali je to normalno. Homoseksualna usmerjenost je normalna, v današnjem času na srečo tudi vedno bolj sprejeta. Prepričanja, kot so, da je to izbira in nalezljiva bolezen, ne držijo, obenem pa je širša javnost tudi vedno bolj ozaveščena o tem, da takšne izjave niso resnične. Žal pa so v določenih okoljih takšna prepričanja še vedno prisotna, kot je očitno v krogu tvojih prijateljev in družine. V vsakem primeru bi ti rada na tem mestu sporočila, da s tabo ni nič narobe, popolnoma razumljivo pa je, da si v stiski zaradi svoje okolice.
Zanima te tudi, ali naj poveš staršem in prijateljem. Na podlagi tvojega sporočila je razvidno, da imajo tvoji prijatelji precej odklonilen odnos do homoseksualnosti, medtem ko se za starše preizprašuješ glede tega, kako bi odreagirali. Velikokrat nam pri takšnih odločitvah pomaga, če premislimo, kakšen odnos imamo sicer z našimi bližnjimi. Kako se sicer razumeš s starši? Ali imate zaupen odnos? Tudi če ima nekdo prepričanja, ki so v navzkrižju s tvojo spolno usmerjenostjo, je možno, da bodo v tvojem primeru to dobro sprejeli, saj te imajo radi. Vsekakor je proces razkrivanja za marsikoga lahko zelo naporen in dolgotrajen, zato je popolnoma normalno, da si vzameš čas. Zelo dobro pa je, da si nekaj najboljšim prijateljicam že lahko zaupala in so one lahko zate ta čas vir opore.
Upam, da sem ti z odgovorom vsaj nekoliko pomagala.
Lepo bodi!
Dora Mališ, dipl. psih. (un)
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.