Strah glede resne bolezni

Odgovor svetovalke:

Draga Alja, 

najprej iskrena hvala, da si se obrnila na našo svetovalnico in da si z mano odprto delila svoje stiske in strahove, ki jih doživljaš. Predstavljam si, da te skrbi, ki si jih opisala, spravljajo v stisko, stres, in da se ob tem težko koncentriraš na šolo. Znašla si se v začaranem krogu skrbi za svoje zdravje, preverjanja svojega telesa za simptomi, ki bi lahko nakazovali na katero od resnih bolezni, in težav s koncentracijo, ki so posledica nenehnih skrbi in uhajanja misli k strahovom, ki ti belijo glavo. Vem, da se ob tem počutiš frustrirano, zaskrbljeno, tesnobno, a vem tudi, da v tem nisi sama in da so tvoje težave rešljive, zato le pogumno. 

Strah pred boleznimi in tudi pred smrtjo je nekaj, kar človeštvo najverjetneje spremlja že od nekdaj. Vsakega od nas je kdaj strah za svoje zdravje, nobenemu ob misli na bolezen ali umiranje ni prijetno, a kljub temu je pomembno, da večino časa svojih misli ne usmerjamo na vse mogoče bolezni in grozne scenarije, ki se nam lahko zgodijo v življeju. Če jih, se ujamemo v zanko, v kateri se trenutno vrtiš tudi sama. V zanko skrbi, nenehnega preverjanja svojih občutkov, iskanja vseh možnih minimalnih odstopanj od normale v svojem telesu in tako dalje. In naj ti povem skrivnost - ko iščemo, tudi najdemo. Morda zatipamo čisto nepomembno maščobno "bunkico" v dojki in si v glavi ustvarimo zgodbo, da imamo raka. Naše telo pa je še malce bolj zvito in našim strahom doda še zelo resnične občutke, ki nas dodatno prepričajo, da imamo "nedvomno prav" in sigurno obolevamo za hudo boleznijo ali nam preži gotova smrt. Glavoboli, omotice, tudi bolečine v trebuhu, slabost, pa težave pri odvajanju blata, celo občutja mravljinčenja po telesu - to so le nekateri simptomi, ki nam delujejo nevarni, a so pogosto lahko "le" posledica duševnih obremenitev, ki jih naše telo odraža skozi fizične težave. 

Verjetnost, da obolevaš za katero izmed bolezni, ki jih navajaš, je po drugi strani zelo majhna. Velika večina mladostnikov tvoje starosti je zdrava in verjetnost, da v tej starosti zboliš za hudo boleznijo je resnično majhna. Seveda ni nič (ker življenje nikoli ni v celoti predvidljivo), a nedvomno bi v primeru, da bi res imela kakšno hujšo bolezen, to tudi prepoznala, ko bi se simptomi slabšali, ko bi težave opazili tudi drugi itd. Hkrati pa se moraš vprašati tudi sledeče - ima res smisel celo življenje preverjati telo in razmišljati o vseh mogočih boleznih, ker morda nekje nekoč čez 60 let zares zbolimo? Ali se je bolje osredotočiti na sedanji trenutek, ko si zelo verjetno mlado in tudi zdravo dekle, ki ima priložnost uživati življenje in svoja najstniška leta?

Ker vidim, da ti strahovi vseeno povzročajo veliko skrbi in ti polno okupirajo misli, bi ti vseeno svetovala, če imaš to možnost, da se o tem s kom pogovoriš. Pa ne v smislu, da obiskuješ zdravnike z namenom iskanja zagotovila, da si zdrava, temveč bolj z namenom, da se pogovoriš o svojih strahovih pred boleznimi in jih poizkusiš čim bolj omejiti in razvozlati. Kaj če bi se s starši pogovorila na ta način? Morda s kom drugim, komur lahko zaupaš - bi na primer povedala kakšni profesorici, svetovalni delavki, imaš kakšno prijateljico, starejšo sestro itd., ki bi ti lahko stala ob strani? Menim, da bi ti to lahko koristilo. V vmesnem času pa pomaga preusmeritev misli - v delo za šolo, druženje s prijatelji, hobije, karkoli, kar misli odvrne od strahov. Googlanje simptomov, obiskovanje zdravnikov za izključevanje diagnoz, neprestano opazovanje telesa pa po drugi strani niso učinkoviti in se jih je dobro v čim večji meri izogniti. 

Upam, da sem ti, drago dekle, s svojim odgovorov odvzela vsaj malenkost bremena skrbi, ki te pestijo. Menim, da si zdrava, da pa bi bilo dobro, da svoje strahove komu zaupaš in se s tem razbremeniš. Verjamem, da bo po tem tudi tvoja koncentracija boljša in boš lažje funkcionirala tudi v šoli.

Želim ti vse dobro in ti pošiljam tople pozdrave,

Tara Lenko, dr.med., specializantka družinske medicine