STRAH

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

če te prav razumem, te je strah iti v šolo, ker se je o tebi razkrilo nekaj zelo osebnega – tvoj pogovor z umetno inteligenco. Lahko si predstavljam, da se počutiš izpostavljeno, ranljivo, morda celo prestrašeno ali osramočeno, saj so se razkrile teme, ki so občutljive. Zelo mi je žal, da si se znašla v takšni situaciji. Tvoj strah, da bi te kdo zasmehoval ali soočil s tem, je povsem razumljiv. In ko opažaš, da se ti nekateri posmehujejo, je to lahko izredno boleče.

Tvoja občutja, doživljanja, tvoji pogovori z umetno inteligenco niso stvari, zaradi katerih bi te kdorkoli smel obsojati. Iskati razumevanje, podporo ali odgovore o sebi in svojih občutkih je nekaj povsem človeškega. Morda bi bilo edino bolje, da se o teh temah pogovoriš s pravo osebo – na primer s šolsko svetovalno delavko, starši … ali pa z menoj. Omenila si na primer samopoškodovanje – bi mi želela zaupati kaj več o tem?

Vem, da si zdaj v situaciji, ki je zelo neprijetna in boleča. A to ne pomeni, da bo trajala za vedno. Sošolci bodo na to verjetno sčasoma pozabili. Če pa se ne bi nehalo, je pomembno, da poiščeš pomoč pri šolski svetovalni delavki – skupaj bosta našli način, kako se zaščititi.

Kar lahko zdaj storiš zase, je, da si dovoliš občutiti, kar občutiš – tudi če je neprijetno. Da si rečeš: “Trenutno je težko, ampak bo minilo.” Včasih se nam zdi, da je najbolje, če se težkim situacijam izogibamo, a pogosto pomaga, če jih sprejmemo – priznamo si, da so boleče, vendar ne pustimo, da nas ustavijo. 

Tu sem, če me potrebuješ.

Topel pozdrav,

Maša Podvršnik, mag. psihologije