Strah

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

zahvaljujem se ti za zaupanje in deljenje svojih občutkov ter skrbi z mano. Razumem, kako težko je lahko izraziti takšne občutke, še posebej, ko se počutiš drugačno od drugih. Prva stvar, ki jo želim poudariti, je, da tvoji občutki in strahovi niso neobičajni ali neupravičeni. Veliko mladostnikov se sooča s podobnimi izzivi, čeprav se morda zdi, da o tem ne govorijo pogosto.

Tvoja individualnost in odločitve, kot so izogibanje alkoholu, zabavam in drugim socialnim aktivnostim, so popolnoma okej in z njimi ni prav nič narobe. Pomembno je, da slediš svojim vrednotam in se ne počutiš prisiljeno prilagajati družbenim pričakovanjem, ki se ne ujemajo s tvojimi prepričanji.

Kar zadeva tvojo sramežljivost in strah pred socialnimi interakcijami, je korak k izboljšanju samozavesti lahko počasen proces, ki zahteva čas in potrpljenje. Morda bi bilo koristno začeti z majhnimi koraki, kot je udeležba na dogodkih, ki te zanimajo, kjer bi lahko srečala ljudi s podobnimi interesi. Ne pritiskaj nase, da hitro najdeš prijatelje ali se vključiš v skupino. Dovoli si čas, da postopoma gradiš svoje socialne veščine in samozavest. Lahko se priključiš krožku v šoli, ali pa pričneš obiskovati prostočasno aktivnost, ki te zanima.

Glede tvojih strahov o intimnosti in partnerstvu, je povsem razumljivo, da po travmatični izkušnji, kot si jo doživela, čutiš strah in negotovost. Pomembno je, da si dovoliš občutiti ta čustva in si priznaš, da je v redu, da potrebuješ več časa za gradnjo zaupanja v potencialne partnerje. Gradnja zdravega odnosa zahteva vzajemno spoštovanje, razumevanje in komunikacijo. Ko boš pripravljena, lahko poskušaš spoznavati nove ljudi, pri tem pa postaviti jasne meje in biti iskrena glede svojih občutkov in potreb. Da bi prepoznala, ali te nekdo resnično ima rad, je ključnega pomena, da opazuješ, kako se ta oseba obnaša do tebe v različnih situacijah. Iskrenost, spoštovanje, podpora in želja, da bi te razumeli, so znaki, da te nekdo ceni in ima rad. Prava ljubezen in spoštovanje nikoli ne bi smela povzročati občutka strahu ali nevarnosti.

Za dodatno podporo in pomoč bi ti morda koristilo, da poiščeš pomoč pri psihologu ali svetovalcu, ki ti lahko pomaga pri obvladovanju tvojih strahov in pri gradnji samozavesti. Nič ni narobe s tem, da prosiš za pomoč. Pravzaprav je to znak moči. Lahko se obrneš na šolskega svetovalnega delavca, ali pa direktno na Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov v tvojem kraju. Če bi potrebovala telefonski pogovor pa lahko pokličeš tudi na 116 123 (TOM Telefon).

Na koncu, pomembno je, da veš, da si vredna ljubezni in sreče. Vsak korak, ki ga narediš k razumevanju sebe in k temu, kar si želiš v življenju, je pomemben. Bodi potrpežljiva sama s seboj in ne pozabi, da je v redu, če hodiš po svoji poti, ne glede na to, kako drugačna se morda zdi :).

Če imaš še kakšna vprašanja, sem tukaj zate.

Želim ti vse dobro,

Živa Pirc, mag. psihologije