STRAH

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,  

Kar opisuješ se sliši zelo zaskrbljujoče. Mi lahko malo bolj podrobno opišeš, kaj pomeni, da se počutiš, kot da nisi v resničnem svetu? Ali ta občutek sproži kakšna situacija? Si imela v preteklosti kakšen dogodek, ki je bil travmatičen? To, da se zbujaš in težko dihaš, pa se sliši kot kakšen panični napad. Ali imaš občutek, da te duši? Morda dihaš hitro, zmanjkuje ti sape, mogoče se treseš, občutiš strah, da tega ne boš zdržala, lahko imaš občutek, da boš izgubila zavest? To so znaki paničnega napada. Paničen napad ni nevaren, je pa zelo neprijeten.

Ne moreva pa brez pregleda pri zdravniku reči zagotovo, da so to panični napadi. Lahko je tudi kaj drugega. Zaradi tega te močno spodbujam, da greš do osebnega zdravnika in prosiš za pregled ter za napotnico k psihologu. O svoji težavi pa spregovori tudi z odraslo osebo, ki ji zaupaš. To so lahko starši oziroma skrbniki, ali pa kakšen učitelj v šoli, s katerim se počutiš dobro. Lahko greš tudi do šolske svetovalne službe.  

Če imaš še kakšna vprašanja oziroma bi si želela svoje občutke bolj pojasniti, bom vesela, če se ponovno oglasiš.  

Lep pozdrav, 

Maruša Grešak, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,  

Kot opažaš, je stiska manjša, če se z nekom o tem pogovoriš. Spodbujam te, da ta uvid upoštevaš. Ko bo hudo, se pogovori z osebo, ki ji zaupaš. Tudi, če je to vsak dan. Imaš koga, h kateremu se lahko obrneš vedno, ko ti je težko?

Omenila si, da se v razredu spravljajo nate. O tem nujno obvesti razredničarko in/ali šolsko svetovalno službo. Ni prav, da se sošolci iz tebe norčujejo ali te ustrahujejo. Za to nisi kriva ti in ima lahko zate resne posledice. Takšno vedenje morajo šola in starši nujno preprečiti. Si o tem že s kom spregovorila? Si povedala svojim staršem? 

Kaj bi to tresenje še lahko bilo, poleg paničnega napada, ne vem. Lahko tudi, da ni to čisto pravi panični napad, temveč neka bolj mila oblika stresnega odziva. Spodbujam te, da greš do osebne zdravnice in jo prosiš za napotnico za psihologa.  

Če ti lahko še kako pomagam, se lahko ponovno oglasiš. 

Lep pozdrav, 

Maruša Grešak, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

Če vsi vedo, da se sošolci spravljajo nate, pa za to nič ne naredijo, ti predlagam, da greš do razredničarke in jo prosiš, da se na to odzove. Kako se ti sliši ta ideja? Kako pa izgleda, ko te sošolci zafrkavajo? Še enkrat bi rada poudarila, da za to nisi kriva ti in šola mora takšna vedenja preprečiti. Si o teh dogodkih obvestila tudi starše?

Sem vesela, da imaš prijateljico, ki ji lahko zaupaš. Ko se ne počutimo dobro, je zelo veliko vredno, če se o tem lahko z nekom pogovorimo.

Lep pozdrav, 

Maruša Grešak, mag. psihologije