Stradanje in prenajedanje

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

vesela sem, da si mi pisala. Tako si namreč storila že prvi korak na poti do ozdravitve.

Glede na opisano ocenjujem, da se pri tebi zelo verjetno razvija motnja hranjenja. Ker nisi napisala veliko o znakih, tega ne morem natančno določiti.

Zanima me, ali imaš v svojem družinskem ali prijateljskem krogu koga, ki mu lahko zaupaš svoje težave? Pogovor o tvojih težavah bi te lahko razbremenil, pomagalo pa bi ti lahko tudi že to, da bi imela nekoga, ki te podpira. Vedno se lahko obrneš tudi na učitelja oziroma učiteljico, ki ji zaupaš ali pa na šolsko psihologinjo. 

Pomembno je, da si čim prej poiščeš pomoč. Motnje hranjenja zelo hitro napredujejo in glede na opisano, je tvoja telesna teža že zdaj prenizka, da bi lahko telo normalno delovalo in se razvijalo. Če je možno, prosi kakšnega družinskega člana ali prijatelja, da te pospremi k zdravniku, ki mu lahko zaupaš tvoje težave. Zdravnik ti bo verjetno dal napotnico za pedopsihologa ali pedopsihiatra, ki ti bo lahko pomagal. Prosim, stori to čim prej, saj so čakalne dobe že tako lahko dolge, tvoje stanje pa se lahko hitro poslabša. Vedno lahko pomoč poiščeš tudi v svetovalnici Posvet ali v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov. 

Motenj hranjenja največkrat ne zmoremo pozdraviti sami, saj so to ponavadi kompleksne motnje, ki izhajajo tudi iz naših vedenjskih in osebnostnih vzorcev ter globjih čustvenih težav. S pomočjo strokovnjakov, npr. psihologov in psihiatrov, pa je zdravljenje lahko uspešno. Težko ti tudi dam kakšne nasvete za to, da bi si lahko sama pomagala, saj so motnje hranjenja največkrat povezane s čustvenimi težavami in funkcioniranjem, o čemer pa nisi nič napisala. Ponavadi se v terapiji ukvarjamo predvsem s prepričanji, vedenjskimi vzorci in preteklimi izkušnjami. 

Če mi boš dala več informacij, ti bom lahko še kaj več svetovala, vsekakor pa ti res polagam na srce, da o težavah čim prej spregovoriš z nekom, ki ti je blizu, pa tudi, da pomoč čim prej poiščeš pri v šolski svetovalni službi in zdravniku. Če motenj hranjenja ne zdravimo, so lahko življenjsko ogrožujoče. Pri tem pa velja, da prej kot jih začnemo zdraviti, hitrejša in bolj uspešna je pot k ozdravitvi. 

Pošiljam ti velik objem in ti želim vse dobro. 

Ajda Novak, mag. psihologije