Stiska

Odgovor svetovalke:

Draga Studentka5,

zahvaljujem se ti za ponovno zaupanje. Veseli me, da si se ponovno obrnila na To sem jaz. Vabim te, da skupaj raziskujeva načine in možnosti rešitve situacije, v kateri si se znašla. 

Skrbno sem prebrala tvoj zapis. Študij, ki si si ga izbrala, je med težjimi, zapišeš. Uspela si dokončati prvi letnik, drugi letnik in če prav razumem, te čaka paziranje zaradi obveznosti, ki te še čakajo v tem letniku. Zaradi težav z depresijo, imaš medikamentozno terapijo. S strani staršev zapišeš, da nimaš podpore in da te je tudi prijateljica "odrezala". Sprašuješ se kaj naj narediš? Prepis naa drug program, zamenjati, kako izpeljati leto. Želiš se bolje počutiti. 

Najprej se osredotočiva na tvoje duševno zdravje. Kako učinkovita so zdravila, ki jih jemlješ? Imaš ob tem tudi psihoterapevtsko podporo? Kako je s spanjem, kako ješ, kakšne misli ti gredo skozi glavo? Kako doživljaš sebe?

Situacija, v kateri si se znašla, je res zelo težka. Zaključena imaš dva letnika študija, tretjega moraš dokončati. Katere in koliko obveznosti te še čaka? Koliko izpitov torej? Kje se ti je zalomilo?  Misliš, da bi lahko glede na tvoje zdravstveno stanje dala kakšn prošnjo na referat v smeri vsaj možnosti ponavljanja letnika - s tem ohraniš pravice iz naslova študentskega statusa? Imate na fakulteti študentsko svetovalnico, kamor se lahko obrneš po pomoč, podporo in nasvete? Imate morda tudi učitelja tutorja, ki bi te lahko usmerjal? Torej razmišljava o tem kdo in kako bi ti lahko pomagal. Ob tem pa - se lahko obrneva tudi na tvoje notranje moči - se spomniš kako si rešila obremenjujočo situacijo v prvem letniku? Kako si šla skozi drugi letnik? O tem je smiselno, da se pogovoriš tudi s svojim zdravnikom, psihiatrom. Se strinjaš? Ker govoriva o tretjem letniku,  te ob zaključku čaka diploma in opravljena prva stopnja bolonskega študija. Si s to diplomo zaposljiva? Lahko potem za drugo stopnjo izbereš drugo smer študija?

Omenila si možnost spremembe smeri študija. Kaj ti to prinese? Kateri bi bil ta študij, kako bi se ga lotila in kaj bi to pomenilo za tvoj študentski status? 

Zapisala si, da nimaš podpore staršev. Verjetno se strinjaš, da si starši zate želijo vse dobro in da so v tej skrbi izrazili jezo, kako ti ne gre. Ste o tvojem študiju in kako uspeš z izpiti govorili prej ali je bil to šok zanje? Je možno, da ti v pogovorih s starši pomaga kakšen odrasel, bližnji sorodnik, družinski prijatelj? Imaš brata, sestro? Sedaj potrebuješ podporo, a tudi načrt kako naprej. 

Zapisala si, da te je prijateljica odrezala. To drži ali ima manj časa, ker ima fanta in mora čas zate in zanj deliti. Morda ji lahko napišeš pismo, sporočilo, prosi jo za pogovor. Kaj praviš? 

Predvsem pa - dajva razmišljaš postopoma - torej korak po koraku. Najprej pogovor na fakulteti (lahko tu gre prijateljica s tabo), potem pogovor doma, ob podpori. Pogovor naj teče v smeri rešitev glede na stanje, ki je rešljivo in ni dokončno. V tem letu, ko boš pavzirala ali ponavljala, lahko čas izkoristiš ne samo za učenje, ampak tudi za druženje, delo na sebi in študentsko delo, prostovoljstvo. Se strinjaš?

Ko bo hudo, in boš potrebovala pogovor, pokliči na TOM telefon, v torek, 27.8. bo na To sem jaz odprt chat, prialgam ti še oblike pomoči https://www.tosemjaz.net/poisci-pomoc/. 

Do takrat čakam na tvoj odgovor in razmišljanje. Zavezani sva k življenju in postopnem reševanju situacije. Tu smo, da te podpremo, kolikor gre. 

Pošiljam ti velik objem. 

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Odgovor svetovalke:

Draga Študentka5,

najprej se ti iskreno opravičujem, da si res predolgo čakala na odgovor. Teden pred začetkom šolskega leta je povezan s pomanjkanjem časa in to se mi je tudi zgodilo.

Hvala, ker si se ponovno oglasila in obširno razložila situacijo. 

Ponovno bi te želela vrniti v razmislek, kot predhodno, v skrb zase. To pomeni sprejemanje pomoči psihiatra, psihoterapevta, svetovalca v študentski svetovalnici. Potrebuješ pomoč in podporo najprej pri diagnostiki in ustrezni medikamentozni terapiji, potem pa oporo pri reševanju težav in stisk, ki so vezane na študij, prijateljstvo in odnos s starši. Se strinjaš? Glede na tvojo starost ne potrebuješ soglasja staršev. To bi bil prvi korak. In če to pomeni malo več časa, je to za to, da boš potem iz te situacije izšla bolje opremljena, z cilji, ki jih boš zmogla in jih zmoreš. 

Drugi korak, ki bo in poteka vzporedno je razmislek o študiju. Razmislek ali je tak obseg snovi, zahtevnost programa smiseln ob vseh stiskah, težavah. Ali lahko to poslanstvo, ki ga želiš, opravljaš tudi skozi drugi poklice na istem področju? Bi to šlo? Kako bi ti to sprejela? Razmisli.

Povsem formalne stvari, ki so vezane na tvoj status, najprej uredi na matični fakulteti in nato jih uredi na zavodu za zaposlovanje. Prvenstveno uredi izpite oz. po ustreznem zdravljenju in razmisleku o študiju, izpelji ta korak, te korake. Potem pa naprej. 

Prijateljica si zapisala ni več toliko ali pa sploh ob tebi. Njeno odločitev in razloge zakaj poskušaj razumeti. Razmisli pa tudi to, da naj tvoje počutje, tvoja samozavest, samopodoba niso odvisne od sprejemanja drugih, od njihove pripravljenost za tvojo dobrobit. Se strinjaš?

Res ti toplo priporočam, da si res vzameš čas zase in za zdravljenje. To je prvo. Dajva naredit ta korak. Tu sem, smo in te bomo podprli. 

Do naslednjega sporočila te lepo pozdravljam in ti pošiljam velik, velik objem. 

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja