Starši

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen!

Si predstavljam, da ti je težko, če ti starša povzročata občutek, da nikoli nisi dovolj uspešen. Normalno je, da se ti zato pojavljajo opisani občutke krivde in sramu. Menim, da ti starša želita uspeh in vse najboljše, ampak se bojita, da bi ti slabše ocene v šoli zaprle možnost za napredovanje in posledično ne bi dobil željene izobrazbe in ''lepe'' prihodnost. Beseda ''lepe'' je zapisana v narekovajih, ker tvoja prihodnost ni odvisna samo od ocen, ampak je dobro počutje, samozavest in zadovoljstvo s samim seboj ter svojim življenjem tisto, kar je pomembno. Najbrž torej nimata slabega namena, ampak pozabljata na tvoje počutje. S tem, ko te kritizirata želita, da bi se več učil in izboljšal svojo učinkovitost, žal pa dosežeta ravno obraten učinek. S kritiziranjem in postavljanjem prevelikih zahtev slabo vplivata na tvojo samopodobo in te spravljata v slabo voljo. Si se kdaj že poskusil z njima pogovoriti in jima povedal kako težko ti je? Morda jima primanjkuje uvida v tvojo situacijo, saj se nista nikoli vprašala kako se počutiš. Z odkritim pogovorom bi lahko to dosegel. Sicer mi nisi zapisal nobenih specifičnih informacij katera so ta področja kjer želijo, da si odličen. So to posamezni predmeti v šoli, imaš poleg tega še kak hobij ali krožek? Ali občutiš zadovoljstvo, ko se ga udeležiš in počneš to, ker v tem uživaš?

Ne vem sicer koliko si star, ampak iz tvojega vprašanja sem zaznala, da že veliko veš in razumeš, zato ti predlagam, da malce razmisliš o svoji prihodnosti. Kaj si želiš postati in kolikšen vpliv imajo tukaj ocene, ki jih boš pridobival tekom šolanja? Katere stvari te zanimajo in kakšni so tvoji cilji za prihodnost? Poskusi si narediti načrt, ki ti bo zmanjšal občutek stresa in omogočil, da imaš tudi čas, da se družiš s prijatelji in si odpočiješ. Ko si organiziramo čas, se po navadi stiska malce zmanjša, saj točno vemo kdaj bomo imeli čas za počitek. Počitek in prosti čas sta namreč zelo pomembna, saj se takrat napolnimo z energijo in lahko bolj učinkovito delujemo v šolskih in obšolskih dejavnostih. Morda te bosta tudi starša lažje razumela, če jim boš svoj načrt/urnik obrazložil in videla bosta koliko se dejansko trudiš.

Na tem mestu bi še poudarila, da moraš na prvo mesto postaviti sebe in svoje želje. Velikokrat se namreč zgodi, da starši želijo, da otrok postane nekaj kar si oni želijo. Naj podam nek primer, da si boš lažje predstavljal kar mislim. Starša sta oba po poklicu odvetnika in želita, da bi tudi njun sin študiral pravo. Sina pa veseli delo z avti, rad jih popravlja in si na skrivaj želi biti avtomehanik. Ima občutek, da če bi staršem to povedal ne bi bili zadovoljni. Ampak ali bi on bil zadovoljen, če bi zatrl svojo željo in celo življenje opravljal poklic, ki ga veseli? Jaz bi rekla, da ne. Odločitev kaj boš počel s svojim življenjem je torej samo tvoja, starša pa te lahko usmerjata, ti svetujeta in te podpirata.

Menim, da ti je tudi uporabnica KK podala zelo dober odgovor in se strinjam z zapisanim. Postavi se zase, saj edino ti veš kako se počutiš in kaj so tvoje želje. 

Želim ti vso srečo.

Taja Širca, dipl. biopsihologinja