Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

starša se ne pogovarjata že več tednov

Tema: Čustva, Komunikacija, Odnosi v družini

  • jo

    jokajočapunca

    jokajočapunca

    Objavljeno: 22 apr. 2023 09:33

    Dober dan. Imam eno težavo in ne vem komu se naj zaupam razen vam. Prijateljicam se nočem staršema pa se ne morem. Moja starša sta se pred prb. 3 tedni močno skregala res je čisto malo manjkalo, da se bi ločila. Ko sem to doživljala, sem mislila, da bom imela traume za celo življenje in bom za vedno depresivna. Ko sem to gledala zraven sem jokala kot še nikoli, bila sme čisto obupana, srce me je neznosno bolelo od žalosti. Zdaj je tukaj en problem. Starša se hvala bogu nista ločila ampak se od tistega prepira naprej ne pogovarjata, spita posebaj mama v spalnici oče na eni dodatni postelji za goste, niti kosila ne jemo skupaj, ko npr. mama kihne ji ata niti na zdravje ne reče niti besedice nista med sabo spregovorila od tistega prepira. Res mi je neizmerno težko in imam občutek kot, da živimo skupaj samo zaradi mene in ker njune ločitve ne bi prenesla. Zelo mi je težko in ne vem kaj naj naredim. Zelo sem jezna na mamo, ker je zelo zamerljiva in si misli, če ne bo oče spregovoril prvi ni šans, da bom jaz. Res mi je grozno težko in občutek imam kot, da se svet podira in da je konec vsega lepega. 

    Hvala vam.

  • Uredništvo

    Urška Meolic Kotnik

    Objavljeno: 24 apr. 2023 14:11

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena,

    res si se znašla v težki situaciji s tem, kar se dogaja v tvoji družini. Zdi se ti, da tvoja starša skupaj vztrajata le zaradi tebe, od prepira pa ne govorita drug z drugim. V celotni situaciji imaš občutek, kot da je zate konec lepega in se ti podira svet.

    Verjamem, da ti je zelo težko glede staršev in njunega prepira ter tega, da ne govorita drug z drugim, kar najbrž ustvarja še dodatno napeto ozračje med vami. Morda bi se vseeno lahko poskušala pogovoriti individualno z njima ter jima razložiti svoje občutke in strahove glede prepira ter prihodnosti. Verjetno vidita, da je tudi tebi zelo težko, zato bi bilo pričakovano, da se s teboj pogovorita o vsem skupaj. Lahko jima poveš, da se ti zdi, kot da vztrajata še samo zaradi tebe, da si zelo jokala in si zelo žalostna, da ti je zelo hudo in da bi rada vedela, kako bo naprej – ali se bosta pobotala in poskušala iti naprej ali se bosta želela ločiti. Mislim, da bi se starša o takšnih odločitvah ter življenju, ki se tiče vas vseh, morala pogovoriti s teboj, saj so to takšne stvari, ki imajo vpliv na vse vas ter na vašo prihodnost. Morda bi bilo tudi na mestu, če bi onadva želela iti v mediacijo glede konfliktov. Včasih je tako, da nekateri ljudje konfliktov ne znajo sami razrešiti, zato se s pomočjo mediatorja lahko lažje pogovorijo in pridejo do neke rešitve. Morda jima lahko predlagaš tudi to, če bosta ostala skupaj, da začneta delati na njunem odnosu in iskati skupne poti. Praviš, da jima ne moreš zaupati glede tega, kaj doživljaš in kaj se dogaja s teboj po vsem tem. Morda bi ti pa odleglo, če bi jima povedala o tem, kako si se bala, da bi zaradi tega imela travme, postala depresivna, saj bi tako lahko onadva uvidela, kako vse skupaj vpliva nate in bi se lahko lažje pogovorili.

    Če se ti zdi in vidiš, da skupaj živite še samo zato, ker ne bi prenesla njune ločitve, bi se vseeno bilo dobro pogovoriti o tem, kako naprej in kakšen vpliv ima vse skupaj na vaše življenje. Če misliš, da bi starša in ti bili srečnejši, če bi se razšla, ter tako živeli mirnejše, je mogoče tudi to možna odločitev. Ampak morda bi bilo najboljše najprej raziskati vse možnosti tega, kako lahko vztrajata v svojem odnosu, kako se spraviti, poiskati mediatorja in šele potem priti do takšne odločitve. Vendar pa bi mogoče z ločitvijo lahko živela srečnejše, čeprav ne skupaj. Najprej bi gotovo bila zelo žalostna in bi ti bilo težko, ampak čez čas, ko bi odžalovala to, bi mogoče videla, da se lahko boljše razumeš z njima. To, kar sem napisala, so samo možnosti, kar se lahko zgodi, ampak ne vem, kako se bo odvil njun odnos in kaj se bo zgodilo pri vas. Če pa se ti zdi, da bi se mogla pogovoriti z odraslo osebo, ki ji zaupaš, pa se morda lahko v šoli obrneš na kakšno učiteljico ali na šolsko svetovalno delavko ter njej poveš o tem. Če misliš, da bi želela iti k psihologu, se lahko obrneš tudi na osebnega zdravnika, ki ti izda napotnico za psihološko obravnavo, ali pa pokličeš na Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov in oni te ustrezno usmerijo.

    Upam, da sem ti vsaj malo olajšala tvoje doživljanje,

    Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje