Vprašanje:
starša
Tema: Odnosi v družini
-
in
ina
ina
Objavljeno: 10 jun. 2025 20:10
živjo
kako ne prevzeti lastnosti od mojega očeta? saj je v redu oseba, ampak večino časa je v mojem otroštvu delal pa tudi zdaj oziroma ko je doma se ne pogovarjava razen ko kaj rabi ali pa glede dela. nikoli, vsaj ne spomnim se, da me je kadarkoli vprašal o šoli, prijateljih, hobijih, mojih zanimanjih, ampak je vseeno dobra oseba in sem se veliko naučila o podjetništvu od njega za kar sem hvaležna. moja mama je tudi delala in še vedno dela skoraj vsak dan in skoraj cel dan, saj je tudi ona podjetnica, ampak ona se je udeleževala šolskih prireditev ipd., oče pa nikoli. spomnim se, da me je enkrat sošolka v osnovni šoli vprašala: ali ti imaš sploh očeta? in sem rekla da imam, ampak vedno dela in nima časa in je rekla aja, sem mislila da je umrl. in z obema se mi je neprijetno pogovarjat o meni, z očetom ni problem, ker itak ne vpraša, mama pa sprašuje o šoli ipd., ampak mi je neprijetno in so moji odgovori kratki in včasih izpadejo kot hladni. oče, ko je doma je pogosto samo tiho in gleda televizijo in ko ga mama kaj vpraša je včasih spet kar tiho in ko mu reče da naj odgovori reče vseeno mi je, utrujen sem, pusti me in to se je dogajalo tudi v mojem otroštvu, le da sta se takrat veliko več prepirala in opažam da sem tudi jaz dome veliko časa kar tiho in to verjetno ni okej in to sem verjetno pridobila od očeta? no tega se vsaj zavedam in lahko spremenim, zaenkrat nisem še. ampak kaj če delam neke stvari kot on in se tega ne zavedam? kako naj se zavedam in kako naj spremenim to, saj živim doma in ko so doma sem obkrožena z njima, da se razumemo rada živim doma, ampak ne želim pridobiti teh slabih navad. in zakaj sem pridobila več takih lastnosti od očeta in ne zakaj od mame (vsaj tako se mi zdi).
hvala za odgovor
lp
-
En
EnaMama
EnaMama
Objavljeno: 14 jun. 2025 20:52
Draga Ina,
upam, da boš dobila moj odgovor.
Po prebranem sodeč mislim, da si zelo bistra in občutljiva punca. To, da opažaš, kar se okoli tebe dogaja in si želiš, da bi sama delovala drugače, je odličen začetek za spremembe. Kot praviš, tega se zavedaš in absolutno si na pravi poti za bolj srečno življenje. Ker to, kar opisuješ, bi jaz z eno besedo poimenovala odtujenost. Tišina, ki boli. Razdalje med nami, ki so nevidne. In najbolj boli, da so te razdalje med vami tremi. Nisi edina, veliko nas je s podobnimi izkušnjami. In s tabo ni nič narobe.
Jaz sem imela oz. še vedno imam podobno situacijo s svojim očetom. Meni je kar neprijetno bit v njegovi družbi, ker se nimava kaj za menit. Oziroma, kot ai dobro opisala, pri naju je podobno - pogovarjava se lahko samo o tistem, kar njega zanima. V bistvu on mene ne pozna. Jaz pa njega tudi ne. A še vseeno mislim, da jaz njega bolje poznam kot on mene. Ni ga bilo na noben nastop, na nobeno proslavo. Nisva se igrala skupaj. Na dopustu večino časa z njegovo družbo ali pa na telefonu. Odtujen. V nekem svojem svetu. Dolgo sem bila žalostna in prizadeta zaradi tega. A mu nisem dosti pomembna? A me sploh nima rad?
Začela sem iskat odgovore na ta vprašanja. Kar sem ugotovila je do zdaj tole: rad me ima. Tega ne zna pokazat. Trudi se. A zanj so pomembne reči, ki so zame nepomembne. Nesrečen je. Zato nisem jaz kriva.
Veš, jaz verjamem vate, da ne boš živela isto kot oče ali mama. Vse možnosti imaš, da izbiraš drugačne odločitve in da si poiščeš ljudi, s katerimi se boš imela veliko za pogovarjat in ti z njimi ne bo neprijetno. Problem ni, da si ti tiha, zaprta. Problem je v okolju. Da se zapreš vase, ko si v bližini staršev in se nekako ne zmoreš odpret in jima zaupat.
Obstaja ogromno knjig, ki ti lahko pomagajo pri tem, da ugotoviš, kdo si ti v bistvu v resnici. Recimo "Sedem navad zelo uspešnih najztnikov" je bila med mojimi ljubimi. Pojdi v knjižnico, na oddelku "osebne rasti" si poišči knjige, ki te pritegnejo. Prosi za pomoč knjižničarko, da ti svetuje. Poskusi se fokusirat na svoje življenje.
Vsak od nas si zasluži biti srečen. Velika žalost je, če tega ne doživljamo doma. Ampak rasteš in ko boš odrasla, boš svoje sreče kovač. Že zdaj si v določeni meri ti tista, ki lahko dvigneš vzdušje, da se dobro počutiš. Poskusi s kakšno živahno glasbo, dela čudeže, pa če ti je blizu molitev v kakršnikoli obliki, prosi boga, angele, vesolje, da ti dajo moč, da boš zmogla zbrat energijo in pogum. A imas kakšno prijateljico, s katero sta si blizu?
Želim ti sreče!
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Objavljeno: 19 jun. 2025 15:00
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena!
Hvala, da si delila svoje misli in občutke. Iz tvojega zapisa je čutiti, da veliko razmišljaš o sebi in svojih odnosih, kar pa je že odličen prvi korak k osebni rasti. Opisuješ torej, da imata s svojim očetom distanciran odnos – s teboj se ni pogovarjal o osebnih temah, ni bil prisoten na šolskih dogodkih, tudi ko ste doma, je bolj tiho. Čeprav ga dojemaš kot dobro osebo in ceniš njegove podjetniške sposobnosti, je njegova čustvena odsotnost zate zelo boleča. Prav tako te je strah, da si morda zaradi tega tudi sama razvila podobne lastnosti (zaprtost, težave pri izražanju čustev…). O sebi ti je na splošno neprijetno govoriti – tudi z mamo, ki se sicer trudi za stik.
Pogosto se zgodi, da otroci nezavedno prevzamemo določene vzorce svojih staršev – tako tiste, ki so nam všeč, kot tudi tiste, ki nam niso. To ni tvoja krivda, temveč je del tega, kako se v odnosih učimo in oblikujemo. Tudi sama si prepoznala, da si od očeta morda že prevzela nekatere lastnosti, ki ti niso všeč in verjamem, da ti je lahko ob tem težko. Vseeno pa opazim, da se te lastnosti oz. vedenje, ki ga nočeš prevzeti od očeta, dotika predvsem komunikacije (s tabo, z mamo). To je dobra novica, saj je namreč komunikacija veščina, kar pomeni, da se je lahko naučimo. Tudi na našem portalu lahko najdeš kar nekaj člankov o učinkoviti komunikaciji, tako da ti toplo priporočam, da po njem malo pobrskaš. Že to, da se zavedaš, da si želiš drugačne komunikacije s svojimi bližnjimi, je velik plus – to namreč pomeni, da lahko na njej delaš in z drugimi komuniciraš tako, kot bi si želela. Pravzaprav tudi še ni prepozno, da nasloviš komunikacijo med vami – si to morda že kdaj poskusila? Torej da staršema predstaviš, kaj bi si želela oz. da morda tudi sama načenjaš tiste pogovore, ki jih v vaši družini pogrešaš. Kako se ti to zdi? Morda bo lahko od začetka nekoliko nenavadno, mogoče celo neprijetno, vendar je vredno poskusiti. Seveda pa ni nujno, da svoje komunikacijske spretnosti preizkušaš le doma, ampak so za to, ampak so za to odlična priložnost prijatelji, sošolci ali sodelavci in pa seveda tudi neznanci. Tudi tu seveda velja: »vaja dela mojstra«.
Upam, da ti je moj odgovor v pomoč. Če te zanima še kaj, pa mi kar napiši.
Lepo bodi,
Nika Koder, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
in
ina
ina
Objavljeno: 21 jun. 2025 15:46
živjo,
hvala za odgovor. že dalj časa razmišljam, da bi bilo dobro zame, če bi šla na terapijo, mislim da bi se veliko naučila in odnesla, ampak nikakor se ne spravim, da dejansko rezerviram kakšno terapijo, ker se mi zdi to tako neprijetno in verjetno še težko je, ker se mi zdi da psihologinja ''vidi'' vse, posluša pozorno. zanima me kako sploh izgleda prva terapija, ali je res tako neprijetno, kaj če mi ne bo všeč, ali lahko kar preneham, če bi obiskovala terapijo ali bi se to videlo kje - kot na primer zdravstveni karton ali nekaj
lp
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Objavljeno: 29 jun. 2025 17:16
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena!
Zanima te torej, kako poteka sama psihoterapija. Super, me veseli, da imaš željo po osebni rasti. In ja, se strinjam - psihoterapija lahko na prvi pogled izgleda res neprijetno, zato je pomembno, da izberemo tudi pravega psihoterapevta s katerim se ujamemo, mu zaupamo in nam da občutek varnosti.
Prvo srečanje navadno izgleda tako, da se s psihoterapevtom/-ko pogovorita o tvojih željah, pričakovanjih, poveš mu/ji torej zakaj sploh prihajaš. Iz tega se izpeljejo terapevtski cilji. Na prvem srečanju ti navadno postavi tudi nekaj več vprašanj o tebi, tvojem odraščanju, trenutni situaciji itd., da se nekoliko bolj spoznata. To je lahko res tudi neprijetno, sploh če ti samorazkrivanje v splošnem ni blizu. Tu je pomembno, da veš, da so vsi psihoterapevti dolžni spoštovati varovanje osebnih podatkov in vsebine na srečanjih. Nikakor pa ne velja to, da bi kar vse »videl« oz. bral misli – te sposobnosti nima nihče. Vsekakor pa te aktivno posluša, saj ti lahko le tako nudi kvalitetno obravnavo. Če ti morda sama obravnava ne bi bila všeč, lahko seveda z njo kadarkoli prenehaš, lahko si poiščeš tudi drugega psihoterapevta.
Vprašala si o vpisih v zdravstveni karton. V kolikor psihoterapijo obiskuješ v okviru javnega zdravstvenega sistema, se obisk zabeleži v zdravstveni karton. Če obiskuješ samoplačniško psihoterapijo pri zasebnem terapevtu pa se obisk praviloma ne zabeleži. V vsakem primeru pa obiskovanje psihoterapije ne sme vplivati na tvoj zaposlitveni status, še posebej v tvojem primeru, ko ne govorimo o delovni manjzmožnosti, ampak gre le za delo na sebi.
Pri tem bi te rada opozorila še na izbiro psihoterapevta. V Sloveniji namreč zakona o psihoterapiji še nimamo, kar pomeni, da se lahko za psihoterapevta predstavlja tako rečeno vsak, ki ima opravljen kakšno izobraževanje, tudi če morda delovanje tega pristopa, ni podprto z znanstvenimi dokazi. Tako bi ti sama svetovala, da izbereš nekoga, ki ima zaključen študij psihologije (mag. psihologije oz. univ. dipl. psih.), zraven pa ima narejeno še izobraževanje katere izmed treh psihoterapevtskih smeri, ki so z dokazi podprte (kognitivno-vedenjska terapija, psihoanalitična ali psihodinamska psihoterapija in sistemska terapija). V okviru javnega zdravstva obstajajo npr. Centri za duševno zdravje odraslih, kamor se lahko vključiš brez napotnice. Verjamem, da ti bodo v izbranem Centru znali pomagati in odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih morda v zvezi s tem še imaš.
Upam, da ti bo moj odgovor v pomoč.
Lepo bodi,
Nika Koder, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.