Starejši moški

Pozdravljeni,

Danes bi rada razčistila z vami o eni temi in sicer: Strejši moški. Za marsi koga je to še danes, kljub rasti popolacije tabu tema. Torej rada bi vas vprašala z mnenje. Tudi jaz sem ena tistih punc, ki se je zmeraj videla v prihodnosti z starejšimi in izkušenimi fanti. Tudi moje življenje nikoli ni bilo popolno in tudi moj oče nikoli ni bil oče v pravem pomenu. Zato sem hrepenela po tem, da bi moji otroci imeli popolnega očeta in bi imela srečno družino. Seveda pa takega fanta tekom mojega odraščanja nisem mogla nikoli najti med svojimi sovrstniki. Pri mojih 14 letih sem spoznala 29 letnega fanta v katerem sem našla že takrat vse karakteristike, ki sem jih v moških iskala. Vedno sva bila le prijatelja, saj sem bila definitivno premlada zanj. Vsa ta leta sem ga imela za vzor. Vedno ko sem ga potrebovala je bil zame tu. V življenju me je veliko naučil in mi pokazal kako v sebi poiskati sebe. Res hvalažna sem mu za vse. Tudi on me je vedno gledal kod močno, odločno in zrelo dekle. Nikoli me ni poniževal ali pa se mi smejal če na kakem področju nisem uspela, recimo zaradi svojih mladih let in ne izkušenj. Oba sva drug drugega videla v vseh možnih življenjskih položajih od veselja do žalosti, straha, jeze... S kratka res se dobro poznava. V njemu sem našla tudi njegove napake in vse šibke točke, ki sem jih ne glede na vse vedno bila pripravljena sprejeti. Zdaj imam 18 let in še vedno sva ne razdružljiva. Kod jaz, kod on sva pomislila, da bi se spustila v nekaj več. In morda poskusila funkcionirati v vezi. Seveda pa kjub temu da se noro ujameva in razumeva čutiva rahel strah ravno zaradi te razlike v letih. Morem pa priznati, da se ta najina razlika nikoli ni v dejanski komunikaciji poznala. Res imava podobno razmišljanje in mnenje glede različnih tem, tudi v prostem času imava podobne interese in hobije... V glavnem res vse klapa. Edin moteč faktor so le ta leta. Jaz se najbolj bojim, da tega ne bodo sprejeli ravno moji starši in drugi ljudje okoli mene. Zavedam se da je v prvi vrsti pomembno, da se jaz počutim dobro in da jaz, ne glede na vse ljubim tega fanta. Vseeno pa ne želim, da bi bila pred drugimi na slabem glasu in bi me obsojali. Tudi spraševala sem se ali bi lahko v tem razmerju funkcionirala do konca življenja z istimi filingi do tega človeka in neko ljubeznijo ki jo trenutno čutim. Vem, da morda kompliciram ampak mislim da so to normalna vprašanja, ki se mi porajajo. Tudi ne dvomim, da se podobno sprašuje tudi on. Mislim da bi bilo dobro da se oba v vsem zelo resno pogovoriva. In tudi pri sebi sem razčistila in začutila, da bi rada bila ob njem. Predstavljam si življenje z njim: poroko, otroke, neko skupno življenje in ja, v sebi si to zelo želim, saj vem da še nikogar nikoli in nikdar nisem tako ljubila. Vem pa da bo to kjub vsem lepem iziv zame in zanj. Zato prosim, za kakšen nasvet in mnenje strokovnjaka ali pa kakšne druge osebe.

Hvala, lp!