Srednja šola

Odgovor svetovalke:

Spoštovana,

hvala za tvoje sporočilo. Veseli me, da si se odločila za bivanje v dijaškem domu, ki bo zagotovo pripomoglo k lažji organizaciji časa in učenja, glede na to, da je tvoj domači kraj zelo daleč. Poskušam razumeti tvojo stisko ob vselitvi v dijaški dom.

Prehod iz osnovne v srednjo šolo je sprememba, ki vsakemu posamezniku predstavlja izziv. S tem se prične prilagajanje na novo okolje, navajanje na samostojnost, razvijanje odgovornosti, sobivanje, skratka veliko veščin, ki jih pričnete mladostniki usvajati, zlasti s selitvijo v dijaški dom. Iz prve roke ti lahko opišem potek bivanja in prilagajanja dijakov v dijaškem domu, saj sem tudi sama kot svetovalna delavka zaposlena v dijaškem domu in tako redno spremljam naše dijakinje in dijake. :)

V prvem mesecu (september) je običajno, da se pri dijakih pojavlja večje domotožje kot sicer, zato je takrat zelo pomembno, da se o tem pogovarjamo na glas – vsi vpleteni, tako starši, matični vzgojitelj/ica kot svetovalni delavci v domu. Torej, če boš začutila, da ti je (pre)hudo, to sprva povej nekomu, ki mu zaupaš (lahko je kakšen vzgojitelj/ica v domu/starši/svetovalna služba/cimra) in s skupnimi močmi se vedno najde neka ustrezna rešitev. V našem dijaškem domu se v takšnih primerih sestanemo in poiščemo srednjo pot, npr. postopno prihajanje/odhajanje v dom, namesto v nedeljo zvečer, lahko prideš v ponedeljek zjutraj ali pa se tudi kakšen dan pelješ od doma v šolo in nato vsi skupaj sproti spremljamo stanje. Potrebno je veliko prilagajanja, a vse se da, samo pogovarjati se moramo o tem. Na tvojem mestu bi se sprva dogovorila za pogovor z matičnim vzgojiteljem/matično vzgojiteljico in po potrebi vključita še svetovalno delavko. Ali si zadovoljna s šolo in s sostanovalko? Kaj je tisto, kar te vodi k misli, da bi se prepisala drugam?

Dijaški dom nudi varen prostor in hkrati priložnost za osamosvojitev, osebnostno rast in razvoj, učinkovitejše učenje ter druženje z vrstniki, prijatelji. Vredno je poskusiti, četudi boš kasneje ugotovila, da ne gre – nazaj domov se lahko kadarkoli vrneš.

V kolikor se ti poraja še kakšno vprašanje, pa kar napiši, ti bom poskušala odgovoriti.

Želim ti obilo poguma in strpnosti ter vse dobro,

Tina Rezar, mag. prof. ped. in nem. in mag. zak. in druž. štud.