Srečna?

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

Ko si zapisala, da se že nekaj časa počutiš srečno in da se ti zdi, da si na boljšem, kot si bila prej, si me prav razveselila. Zelo ti privoščim srečo in to, da ti dobro gre. Napisala si, da imaš dobre prijatelje, da se tudi s starši boljše razumeš, v šoli pa verjameš, da boš slabše ocene uspela popraviti. Kljub temu si izpostavila, da se še samopoškoduješ in ne veš, zaradi česa se ti to dogaja.

Glede samopoškodovanja ti bom težko dala točen in pravilen odgovor, ker ne poznam tvoje pretekle situacije in motivov za to, tudi ne vem, kdaj si začela to delati, kaj je to sprožilo in kaj se sedaj dogaja, da še vedno to počneš. Bom ti pa skušala zastaviti nekaj vprašanj, o katerih lahko razmisliš in sama najdeš odgovore. Morda ti bodo tudi pomagala spremeniti to vedenje ali o njem spregovoriti, če še nisi. Ali se je v preteklosti zgodilo kaj takega, zaradi česar si se začela samopoškodovati? Kdaj se je to zgodilo? Se zdaj kljub temu, da si napisala, da si boljše ter srečna, dogaja še kaj posebnega, kar bi lahko vplivalo na tebe? Gre morda za zaljubljenost ali kakšne druge strahove, ki so prisotni? Se ti pojavljajo negativne misli o sami sebi? Si kdaj želiš, da bi kar zaspala in se ne bi več zbudila? Si morda o tem že s kom govorila (sprijateljico, starši, svetovalno delavko ali učiteljem)?

Največkrat pride do samopoškodbenega vedenja zaradi tega, ker posameznik želi preusmeriti svojo notranjo bolečino ter tesnobo na telesno raven. Na ta način želi zmanjšati psihološko oziroma notranjo stisko. Če je nekdo v preteklosti doživel boleče izkušnje ter travme, se lahko to kasneje kaže v občutjih krivde, napetosti, jeze ter potrebe po samokaznovanju. Mnogokrat težko rešuje tudi težave v stresnih situacijah ali ima slabšo kontrolo uravnavanja svojih čustev. V stresnih situacijah tako hitreje preide v depresivna občutja, razdražljivost, nezaupanje v svoje sposobnosti. Tako so negativna čustva ter občutki nemoči tisti, ki sprožijo duševno stisko, zaradi katere narašča napetost, pride do pojava potrebe po samopoškodovanju in do samega dejanja, s tem se posameznik pomiri, kar pa vodi v nadaljevanje le-tega, torej gre za začarani krog. Tega je težko prekiniti, a ni nemogoče.

Če si se o tem vedenju zaupala najbližji osebi, jo prosi tudi za to, da bi jo lahko kontaktirala ali govorila z njo, ko spet dobiš željo potem, da bi se samopoškodovala. Na ta način se boš lažje preusmerila iz potrebe po tem, da bi se poškodovala, saj boš s pomočjo drugih preusmerila misli ter dejanja na drugo početje. Spodbudila bi te, da zaupaš staršem ter kakšni prijateljici in se pogovoriš o tem, kaj čutiš, razmišljaš, kaj se dogaja vtvojem življenju. Če pa razmišljaš o tem, da bi naredila samomor ali da ne biželela več živeti, pa je nujno, da tega ne držiš v sebi, temveč začneš o tem govoriti osebi, ki ji zaupaš. Če o težavah spregovorimo, postanejo situacije lažje rešljive, najdejo se poti pomoči in ugotovimo, da s tem nismo sami, temveč nam naši bližnji pomagajo. V primeru, da sama pri sebi prepoznavaš, da samopoškodbeno vedenje presega tvoje načine spoprijemanja, te spodbujam, da se obrneš po pomoč. Tukaj imam v mislih tudi strokovno pomoč v Zdravstvenem domu v Centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Tam so zaposleni strokovnjaki, ki se bodo s tabo pogovorili, te poslušali in vodili skozi vse to, da boš spremenila neustrezne vzorce vedenja v sprejemljive in pozitivnejše.

Vprašala si še, če se ti samo zdi, kot da si srečna in kje bi bil razlog za samopoškodovanje. Nekaj vprašanj sem ti že napisala, skušaj pa še sama razmisliti o sebi ter tvojih motivih. Verjamem, da imaš v svojem življenju veliko dnevnih stvari ter odnosov, za katere si lahko hvaležna in vesela. Če imaš čustveno, socialno, mentalno, fizično ter materialno dovolj (npr. hrana, obleka, obutev, dom, varnost ipd.), si že na zelo dobrem in si lahko zadovoljna. Če boš razmišljala o tem, za kaj si lahko hvaležna, verjamem, da boš našla mnogo tega. Glede na to bi lahko rekla, da se ti najbrž ne dozdeva, dasi srečna, temveč to dejansko si. Seveda pa si moraš na to vprašanje sama odgovoriti, ker se ti najbolj poznaš in veš.

Upam, da sem ti z odgovorom vsaj malo pomagala. Če imaš še kakšne dileme, če želiš odgovoriti na vprašanja, pa še kaj napiši.

Želim ti, da boš lahko s samopoškodovanjem prenehala ter dobila ustrezno pomoč,