Sram

Nevem, kako naj to povem... A je res takšen "big deal", če pri svojih osemnajstih še nikoli nisem doživela prvega poljuba ter imela spolnega odnosa. Nevem, dejansko me je sram ko pomislim, da imajo skoraj vsi pri teh letih nekoga, ki jih ima rad in s katerim so te stvari že doživeli, jaz pa še kar nič.  Dejansko se sramujem tega in težko bi mi bilo nekomu priznati, da dejansko tega še nikoli in z nikomur nisem doživela. 

Mah, zadnje čase se zaradi tega počutim res slabo.

Popolnoma te razumem. Zagotovo nisi edina, sva že 2. Sem stara 23, januarja bom 24 in še nikoli nisem doživela ne enega ne drugega. Pa verjemi, da marsikdo se ravno iz tega, ker ga je sram in si misli, da so drugi že to doživeli in bi on potem čudno izpadel, se raje pred drugimi zlaže, da je že doživel spolni odnos in poljub oziroma bil v zvezi.

Si pa zagotovo vsaj na boljšem kot sem jaz pri teh zadevah, ker kot prvo se meni sicer spolni odnosi gabijo ob nagih moških se mi obrača želodec. Kot drugič so mi všeč sami moški, ki so od mene starejši vsaj 15 let (potrebujem občutek varnosti in sprejetosti). In kot zadnje, da boš morda lažje razumela zgornji dve komponenti, vzemi na znanje, da sem jaz v 4.letniku doživela tisto, kar naj ne bi doživel nihče v teh najstniških letih (govorim o poskusu posiltsva) - hvala sošolkam, ki so mi v štirih letih popolnoma uničile življenje (plus nikoli me ni nobena objela češ da sem nagnusna pa še celo roke so si razkužile po stiku z mano, sem bila pa prisiljena gledati njihove objeme in si ves čas želeti biti del tega in izgubljati lastno vrednost ob tem), da sem sovražila šolo do konca, za prijatelje sem imela zgolj učitelje. Še celo oseba, ki sem jo imela za drugega očeta mi je najprej rekla, da bo podporna do mene in me objela, naslednjič mi je to odtegnila, češ da ima svoje travme in sem cela tri leta imela občutek, da moram nekaj tlačiti vase in se skrivati. Da je potrebno moške prositi, da te imajo radi (vključimo tule še dedka in pa čustveno odmaknjenega očeta za lažje razumevanje) in da te spoštujejo in ko sem naletela na tistega, ki me je imel rad brez vseh teh pogojev, čeprav je bil čudak (odvisnež od iger na srečo itd), so pri meni vse meje padle in sem dovolila spolno zlorabljanje od začetka, ker je bilo tako čudno, da mi enkrat v lajfu ni bilo potrebno prositi za ljubezen in prositi za objeme...

To je bilo leta 2019 v zadnjem letniku SŠ, danes pa zbiram pogum, da se bom prvič po vseh teh letih brez strahu upala nekomu (moškemu mislim) sploh usesti v naročje.